sreda, 05. november 2014

ČLOVEK JE USTVARJEN ZA GIBANJE

Prvi pračlovek bi lahkko bil Orrorin tugenensis. Ta "milenijski človek" je tekal naokrog že pred 6 milijoni let, vendar ni prišel daleč. Šele avstralpitek je nesporno dvonožec. Prvo najdeno okostje te vrste je bila znamenita Lucy, ki je živela pred približno 3 milijoni let. Pred 2 milijonoma let pa je v odprto savano stopil Homo erectus, ki je bil sposoben premagovati velike razdalje.

Noge so bile pomembne za preživetje
Ker je lahko človek telo učinkovito ladil s pomočjo žlez znojnic in zaradi redke poraščenosti, je sposoben teči ure in ure. To je bilo pomembno, kajti lov je bil uspešen le, če so bili lovci hitri, spretni, gibčni, močni in vzdržljivi. Tako so lahko na varno pobegnili tudi pred sovražniki in napadalnimi živalmi. Preživetje je potemtakem bilo vprašanje "športa". 
Sodoben človek zapravlja svojo evolucijsko dediščino. Prav to pa ni potrebno! 

Vsako življenjsko obdobje je primerno za vadbo
Zmogljivost telesa je odvisna od dedne zasnove in njegove kvalitativne in kvantitativne obremenitve. Dinamična obremenitev velikih mišičnih skupin predstavlja ustrezen dražljaj za razvoj in ohranjanje vseh organov. 
Povedano drugače: Dol s kavča!
Naš najstarejši prednik s pokončno hojo (pračlovek) je živel pred 6 milijoni let, prvi ljudje iz rodu homo sapiensa pred 300.000 leti. Bili slo lovci in zbiralci, njihovo gibanje in mišično delo je določalo potek dneva.
Vpreteklih sto letih je telesna zmogljivost zaradi naraščajoče tehnizacije in avtomatizacije drastično upadla. Biološke zakonitosti pa so ostale enake. Naš pretežno pasivni slog življenja je v nasprotju z našimi geni.










 





Print Friendly and PDF

Ni komentarjev:

Objavite komentar