Načeloma nisem pristaš kupljenih ali na pol pripravljenih jedi, a ko sem danes naletela na tole zanimivo idejo za popoldansko sladico, kjer avtorica trdi, da zakaj bi se trudili, mantrali in izgubljali čas s pripravo testa, če pa lahko le-tega kupimo, sem si mislila: Eh, klinc gleda vse skupaj! Danes bom pa tudi jaz kupila listnato testo in naredila odličen sezonski jabolčni štrudelj.
Ja, zima gre počasi h koncu in ptrebno je porabiti domača jabolka!
JABOLČNI ŠTRUDELJ IZ LISTNATEGA TESTA
Sestavine:
- 500 g listnatega testa
- 5 velikih jabolk
- cimet
- klinčki
- limonina lupina
- 2 žlici rjavega sladkorja
- 1 vanili sladkor
Testo sem odtalila in ga razvaljala na velikost pekača.
Po sredini sem enakomerno razporedila nadev iz jabolk, sladkorja, cimeta, klinčkov in limonine lupine. Nato sem levi in desni rob preostalega testa narezala na približno 1 cm široke trekove in jih izmenično, nekoliko pod kotop preložila preko jabolčnega nadeva, tako da je nastala gosta mreža.
To sem storila dva krat. Pripravljena zavitka sem položila na pekač in ga postavila v segreto pečico. Štrudelj sem pekla na 180-tih stopinjah. Po približno 20-tih minutah sem površino testa premazala z razžvrkljano jajco in ga pekla še nadaljnih cca. 30 minut.
Seveda smo navalili še na vročega. In čeprav na začetku ni bilo nekega strašnega navdušenja po sladki hrani, je štrudelj izginil že do začetka slalomske vožnje naše Tine Maze.
Zadnja leta je izjemno popularen koncept, da najuspešneje uporabljamo telesne maščobe pri intenzivnosti napora v določenem območju srčne frekvence. Izgubljanje le-teh je tudi sicer eden najbolj zaželenih učinkov telesne vadbe Ta koncept se je razvil v osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so začeli priporočati vadb o v območju relativno nizke srčne frekvence (med 120 in 140 udarci v minuti). Osnovna ideja hipoteze je bila, da pri dolgotrajnem naporu nizke intenzivnosti večino energije prispeva maščoba in da zato tako uspešneje porabljamo telesno maščevje. Dodaten razlog za ta priporočila je bilo tudi dejstvo, da je ta vrsta napora zdravstveno relativno varna. To drži. Tisti, ki se ukvarjajo z nizko intenzivnimi dolgotrajnimi napori, imajo minimalne možnosti, da doživijo srčno-žilni incident, kot je na primer kap. Prav tako je bistveno manj verjetno, da se jim telesna dejavnost zaradi subjektivnega zaznavanja neugodja, ki sicer spremlja naporno, visoko-intenzivno treniranje, priskuti.
Nizko-intenzivni napor pa je lahko zelo problematičen za tiste, ki imajo težave z gibalnim aparatom. Za občutljivo koleno ali križ je ena ura teka gotovo bistveno manj naporna kot dve uri, tudi če to uro tečemo precej hitro.
Prav tako drži, da z nizko-intenzivno vadbo fizično bistveno manj napredujemo. S počasnim tekom se namreč ne da natrenirati sposobnosti hitrega teka, ne glede na to, koliko kilometrov pretečemo. S povečevanjem pretečenih ali s kolesom prevoženih kilometrov lahko dosežemo celo nasprotni učinek, postanemo počasnejši!
Trening z nižjo srčno frekvenco ni najučinkovitejši način za napad na odvečne maščobe. Za negativno energetsko bilanco je najpomembnejši podatek, kakšna je skupna poraba energije pri določenem naporu. Večja kot je, več maščevja porabimo. Delež te energije v obliki maščobnih kalorij je bistveno manj pomemben podatek.
Recimo, da tekač, ki teče 30 minut pri 50% svoje maksimalne porabe kisika (maksimalno porabo kisika imamo pri največjem naporu, ki ga zmoremo, polovica maksimalne porabe kisika pa ja na primer značilna za živahnejši, a ne prav naporen dolgotrajnejši tek), porabi približno 225 kcal. Polovico energetskih potreb (112,5 kcal) pri tem prispevajo njegove maščobne zaloge. Če ista oseba teče enako dolgo, a intenzivneje, na primer pri naporu, ki je 70% njene maksimalne porabe kisika, porabi skupno 315 kcal, pri čemer je energetski delež maščob 40%. To znaša 126 kcal, kar je približno 14 kcal več kot pri počasnem teku. Torej, ne le da pri naporu pri višji intenzivnosti porabimo skupno več kalorij, porabimo tudi več tistih, ki jih prispeva maščobna pot presnove.
Intenzivnejši napor pomeni tudi učinkovitejše topljenje maščob. Še bolj pomembno pa je, da nismo samo kurili kalorij in topili maščob, ampak smo z intenzivnejšo vadbo dosegli tudi večji vadbeni učinek, izboljšali sposobnost za hitrejši tek, kolesarjenje ipd.
Tisti, ki smo poleti pridno vlagali v zamrzovalno skrinjo, lahko v tem hladnih zimskih dneh uživamo okusne sladice z domačim sadjem. No, drugi pač lahko zmrznjeno sadje tudi kupite in prav tako pripravite odlično poslastico.
ENOSTAVNA RIBEZOVA PITA
Sestavine za testo:
- 2 rumenjaka
- 125 g masla
- 100 g sladkorja v prahu
- 1 vanili sladkor
- 250 g moke
- žlica vode ali mleka
Najprej penasto stepem jajca in sladkor, dodam zmehčano maslo in vse skupaj stepem. Nato dodam moko in po potrebi vodo ali mleko. Testo zavijem v folijo in ga pustim na hladnem cca. 1 uro.
Za tem testo enakomerno razporedim po namaščenem okroglem pekaču in ga postavim za 15 - 20 minut v segreto pečico (180 stopinj), da se zlato rumeno zapeče.
Sestavine za nadev:
- 500 g ribeza
- 3 žlice gustina
- 1 - 2 žlici sladkorja
Škrob - gustin razmešam v malo vode in ga dodam zakuhanemu ribezu pomešanemu s sladkorjem. Sestavine mešam, dokler se ne pričnejo gostiti. Odstavim z ognja, počakam da se nekoliko ohladi in prelijem preko testa.
Počakam, da se pita ohladi, nadev pa strdi, razrežem in postrežem.
Sem že mislila pospraviti pletilke v škatlo, preostanek volne pa shraniti za naslednjo zimo, a je zima tako grdo pokazala svoje zobe, da sem se odločila, da podaljšam večerne urice s pletilkami v roki do konca februarja.
Še bo nastalo par toplih pletenih izdelkov za hladne zimske dni.
Letos sem bolj v pisanih barvah.
Kaj pa, ko prideš zvečer lačen, preznojen in utrujen iz službe in treninga in te na mizi čaka večerja s sladico?
Hja, izgleda, da jabolko resnično ne pade daleč od drevesa. Večerja izpod rok najmlajšega sina - čili con carne in kavna panacota s čokoladnim oblivom.
ČILI CON CARNE
Sestavine:
- mleto goveje meso
- čebula
- rdeči fižol
- pelati
- koruza
- sol, poper
- timijan
Čebulo sesekljam in jo popražim. Dodam meso in vse sestavine temeljito prepražim, pri čemer meso ves čas mešam, da razpade na majhne delčke. Dodam vse ostale sestavine, premešam, pokrijem in kuham cca. 20 minut.
Serviram in okrasim s kislo smetano.
No, tokrat je namesto mene to naredil Jernej. Ne vem sicer ali je uporabil čisto takšen recept, a jaz čili pripravljamo tako kot sem zapisala.
Gibanje v naravnem okolju ponuja številne prednosti pred rekreacijo v zaprtih prostorih; nekatere od teh so zelo pomembne tudi za naše zdravje. Ena od njih je tvorba v maščobah topnega vitamina D ki pod vplivom sončnih žarkov nastaja v koži. Kopenski organizmi tvorijo ta vitamin na omenjeni način že dobrih 300 milijonov let. Zgodaj v evoluciji so kot vretenčarji zapustili s kalcijem bogato oceansko okolje in osvojili kopno. Od takrat jim pomaga učinkovito absorbirati kalcij iz prebavil predvsem sinteza vitamina D v koži.
Naša normalna prehrana je običajno precej siromašna s tem pomembnim vitaminom. Nahaja se v jetrih polenkovke in v mastnih ribah, ki niso med prav pogostimi hranili na naših krožnikih, v nekaterih deželah pa ga določenim prehrambnim proizvodom tudi dodajajo. Prevladujoče mnenje je, da naj bi o tem, da je sončna svetloba za človeka glavni vir vitamina D, govorili vse premalo. Prevladujejo namreč predvsem svarila pred neposrednim izpostavljanjem sončni svetlobi zaradi nevarnosti, nastanka kožnega raka. Tako naj bi pri ljudeh, starejših od 50 let, ki se navadno sončen svetlobe še bolj izogibajo, pomanjkanje vitamina D dobivalo že kar epidemične razsežnosti.
Glavna funkcija vitamina D je ohranjanje kalcija in fosforja v organizmu, predvsem z olajšano absorpcijo teh dveh elementov v tankem črevesu. Na ta način posredno omogoča normalno celično in medcelično prenašanje signalov, ravnovesje presnove in učinkovito živčno-mišično delovanje, pospešuje pa tudi mineralizacijo kosti. Tudi v praksi lahko uspešno ocenjujemo status vitamina D in ugotavljamo njegovo morebitno pomanjkanje. Seveda ni nobeno presenečenje, da smo z njim najbolje preskbljeni pozno poleti in najslabše na koncu zime.
Glede na to, da so mlajši ljudje verjetno več časa izpostavljeni soncu je priporočljiv dnevni vnos za ljudi do 50 let 200 E/d, za ljudi od 50 – 70 let 400 E/d in za ljudi nad 70 let 600 E/d.
Če je v telesu premalo vitamina D, to povzroči povečano delovanje obščitničnih žlez, kar vodi do izrabe kalcija viz kosti. To pa pomeni dodatno zmanjševanje kostne gostote, ter pripomore k mehčanju kosti. Veliko ljudi, zlasti starejših se pritožuje nad bolečinami v mišicah in kosteh in vzrok za to stanje je lahko pomanjkanje vitamina D.
Znanstveniki pa poročajo tudi o številnih drugih dolgoročnih posledicah pomanjkanja vitamina D. Povečala naj bi se dovzetnost za raka dojke, črevesja, prostate in jajčnikov.
Seveda smo izkoristili s sončkom obsijan sobotni dan in se povzpeli na Roglo, kjer smo se nadihali svežega zraka, naužili prijetnih sončnih žarkih in uživali ob prelepih zasneženih prizorih.
