Naša normalna prehrana je običajno precej siromašna s tem pomembnim vitaminom. Nahaja se v jetrih polenkovke in v mastnih ribah, ki niso med prav pogostimi hranili na naših krožnikih, v nekaterih deželah pa ga določenim prehrambnim proizvodom tudi dodajajo. Prevladujoče mnenje je, da naj bi o tem, da je sončna svetloba za človeka glavni vir vitamina D, govorili vse premalo. Prevladujejo namreč predvsem svarila pred neposrednim izpostavljanjem sončni svetlobi zaradi nevarnosti, nastanka kožnega raka. Tako naj bi pri ljudeh, starejših od 50 let, ki se navadno sončen svetlobe še bolj izogibajo, pomanjkanje vitamina D dobivalo že kar epidemične razsežnosti.
Glavna funkcija vitamina D je ohranjanje kalcija in fosforja v organizmu, predvsem z olajšano absorpcijo teh dveh elementov v tankem črevesu. Na ta način posredno omogoča normalno celično in medcelično prenašanje signalov, ravnovesje presnove in učinkovito živčno-mišično delovanje, pospešuje pa tudi mineralizacijo kosti. Tudi v praksi lahko uspešno ocenjujemo status vitamina D in ugotavljamo njegovo morebitno pomanjkanje. Seveda ni nobeno presenečenje, da smo z njim najbolje preskbljeni pozno poleti in najslabše na koncu zime.
Glede na to, da so mlajši ljudje verjetno več časa izpostavljeni soncu je priporočljiv dnevni vnos za ljudi do 50 let 200 E/d, za ljudi od 50 – 70 let 400 E/d in za ljudi nad 70 let 600 E/d.
Če je v telesu premalo vitamina D, to povzroči povečano delovanje obščitničnih žlez, kar vodi do izrabe kalcija viz kosti. To pa pomeni dodatno zmanjševanje kostne gostote, ter pripomore k mehčanju kosti. Veliko ljudi, zlasti starejših se pritožuje nad bolečinami v mišicah in kosteh in vzrok za to stanje je lahko pomanjkanje vitamina D.
Znanstveniki pa poročajo tudi o številnih drugih dolgoročnih posledicah pomanjkanja vitamina D. Povečala naj bi se dovzetnost za raka dojke, črevesja, prostate in jajčnikov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar