MOČ VOLJE

Obstaja možnost, da tečemo hitreje, dlje in bolje, kakor nam je to uspevalo do sedaj. V malem prstu imamo skrit vir moči in volje in ko ta vir pride na dan, lahko z njegovo pomočjo tečemo hitreje, hkrati pa bo tek postal zabavnejši.

Pri tem kako bomo svoje telo popeljali preko lastnih sposobnisti ima zelo pomembno vlogo naša glava. Na žalost ima večin v zvezi s tem negativne izkušnje. Ko naš um zaide iz začrtane poti delovanja, se zmedemo in pričnemo z negativnim mišljenjem. Pri teku takšni negativni dejavniki lahko povzročijo, da pričnemo verjeti, da nismo sposobni doseči zadani cilj.

Kadar sta telo in um usklajena, lahko tekmovalec doseže bistveno boljše rezultate, kot nekdo, ki je sicer boljši tekča, vendar mu primanjkuje usklajenosti telesa in uma. Um je kapitan ladje in mora biti v stalni povezavi s celotnim telesnim sistemom. Le tako je delovanje harmonično in nas vodi naprej.

Največji problem po navadi povzročajo težave, ki jih ne rešujemo sistematično. Najhujši sovražnik največkrat ni sam problem, temveč zmedenost, ki se pojavi ob tem. Če se ne osredotočimo na težave, nas le-te zmedejo, postanemo zaskrbljeni in situacija se samo še poslabša. Ko jo enkrat dojamemo, pričnemo problemom posvečati več pozornosti in jih reševati.

Definiranje problema. Ugotoviti moramo kaj nas muči. Neugodje, dolgočasje, pomanjkanje energije, utrujenost, dvom. Včasih se počutimo neprijetno in ko ugotovimo od kod izvira neugodje, se takoj bolje počutimo. Lažje je delati na specifičnem problemu, kakor na nekem splošnem občutku neugodja. Ko se naučimo prepoznavati negativne občutke, jih lahko tudi rešujemo.

Analizirajmo svoje stanje. Ko enkrat jasno vidimo problem, ponavadi najdemo tudi način za njegovo rešitev. Naučili se bomo izkoristiti tisto moč, za katero sploh nismo vedeli, da obstaja. Kljub temu vsi kdaj pa kdaj potrebujemo pomoč, zato se ne smemo obotavljati vprašati za nasvet nekoga, ki ga spoštujemo in mu zaupamo.

Reševanje problema. Že sam program dela nam da določeno samozavest. S pomočjo lastne moči in pomoči, ki jo lahko dobimo od drugih bomo pričeli reševati probleme takoj, ko se pojavijo. Če to redno ponavljamo, postanemo bolj samozavestni. Z razvijanjem sistema reševanja problemov, sami sebi dokazujemo, da lahko težave uspešno obvladujemo in imamo vse kar potrebujemo, da premagamo tisto, kar nas drži nazaj.

Moč pozitivnega mišljenja. Tako kot nas lahko naš um zavede ali zavira pri napredku, nas lahko vodi tudi k napredku. Kadar so misli negativne, se počutimo slabše, kot v resnici in smo pri teku še bolj počasni. Če je le možno razmišljajmo pozitivno in s tem ohranjajmo tempo ali pa ga še celo pospešimo in počutje se bo izboljšalo.

Mi smo kapitan ladje. Če smo realni, pozitivni in sproščeni, iz svojega telesa potegnemo največ. Kadar se med tekom pojavijo problemi - vročina, klanec, poškodbe - znamo sitaucijo realno oceniti, zaradi pozitivnega načina  mišljenja.

Če si izoblikujemo sistem, ki je najprimernejši za nas, bomo odkrili nepričakoani vir energije, ki izvira iz mentalne energije. Ko sistem prične delovati, postanemo močnejši in lažje kontroliramo situacijo, ko je to ponovno potrebno.

PONOVNO UTIRJENI

Tako. Počitnic je konce, doma je ponovno gneča in življenje teče po ustaljeni poti naprej. Šola, služba, kuhanje, treningi, kuhanje, spanje. Ooooo, pa še za marsikaj drugega se najde čas.

Medtem, ko je Jernej krožil med plavalnimi treningi, smučarijo na Pohorju, domom doma in domom pri babici, se je Matija vrnil iz triatlonskih priprav iz Medulina.

Dan je bil takoo lep, da je bilo potrebno probati kakšnega okusa je morje.

EDEN TEČE, DRUGI KUHA

Hja, ob tako aktivnem načinu življenja ni ravno enostavno organizirati še kuhanje kosila. A se da. Treninge si pač "naštimamo" tako, da tisti, ki najmanj trenira, tudi kuha. Sama zelo zelo redko kuham ob nedeljah. Nedelje so moji dnevi. Takrat imam navadno na sporedu dooolgi tek, pa se pustim razvajat. Zakaj pa ne? In tako sem včeraj pristala med lonci. Že tako dolgo si nismo privoščili njokastega kosila. No, v bistvu sva bila na kosilu le dva, pa sva si privoščila:

DOMAČI NJOKI S FETA SIROM

Sestavine (za dve osebi):

• 20 dag moke
• 2 jajci
• 20 dag feta sira (takšnega bolj mehkega)
• 4 žlice mleka
• timijan
• čili ali huda paprika
• sol ni potrebna, ker je feta že sama po sebi dovolj slana

Iz vseh navedenih sestavine sem zamesila gladko testo, ga pokrila s krpo, ter ga pustila približno pol ure počivati. Nato sem testo razdelila na štiri približno enake dele, ter iz vsakega oblikovala dooolgi svaljek premera približno 2 cm. Svaljek sen narezala na kose - njoke, ter vsak njok "pohodila" z vilico.

No, medtem ko sem se igračkala z njoki sem na ogenj pristavila velik lonec osoljene vode. Ko je zavrela, sem vanjo zmetala vse njoke. Kuhala sem jih približno 15 minut. Kuhane njoke sem odcedila, ter jih servirala s takšno enostavno zelenjavno polivko, sestavljeno iz čebule, majhnega koščka piščančjega mesa, čertinke paprike, pol korenčka in majhno vrečko cvetače. 

Za poobedek, ki je bil sicer šele 5 ur po kosilu smo si privoščili sočno malinino torto. Končno sem jo spekla Jerneju za rojstni dan, ki je bil sicer že pred 10-timi dnevi, a kaj bi, takšno je pač življenje. Torto pa smo le pojedli. Pa še ena bo, ko bomo rojstni dan tudi uradno praznovali.

MARSIKOMU TAKŠNO KOSILO SPLOH NE DIŠI, MI PA GA OBOŽUJEMO!!

ŽE MISLIM NA POLETJE

Prelep sončen in topel, že skoraj pomladanski dan in popoldanski tek v lahkih oblačilih mi je misli takoj prestavil v poletje. Ej, kako je fajn, ko se temperature dvignejo nad 10 stopinj. Ko ni potrebno oblačiti dvojnih "gat" in trojnih majic, pa kape, rokavic in šala. Ko smukneš v tanke tekaške pajkice, navlečeš nase tanko majčko, obuješ najlažje superge in se poženeš v dir.

V trenutku me je prešinilo: "Moram se prijaviti! Nikakor ne smem pozabiti! To bom storila kar danes!"

Ja. Kar danes sem naju s Sašotom prijavila na Nočno desetko. Noro dober tek! Odlična organizacija. Fajn vzdušje in lepa okolica s polno navijači. To prireditev nikakor ne smema zamuditi. Definitivno se tek splača obiskati, ker je zame eden izmed boljših, ki sem jih do sedaj odtekla. In da je res tako - oh in sploh tek - pove že samo število prijavljenih. 1000 v 10-tih dneh. In če me spomin ne vara, jih sprejmejo le 2000.

Pohitite! Ne bo vam žal! Teče se 14. julija ob 22.00 uri.

Pozitivna energija veje tudi iz fotk, ki sem si jih izposodila iz uradne spletne strani organizatorja.

TRADICIONALNI PEČENI ŠTRUKLJI

Da obožujemo testenine, solate in skutine jedi čivkajo že ptički okrog in okrog naše hiše. A nekaj posebnega so štruklji. Ti nam še posebej teknejo, a kaj ko si jih največkrat privoščimo le kupljene, ker jih pripravljamo v glavnem takrat, ko nam pomankanje časa že krepko diha za ovratnik.

Pa sem današni ne-tekaški popoldan izkoristila za mesenje, valjanje in pripravo slastnih domačih štrukljev. Tokrat ne kuhanih, temveč pečenih.

DOMAČI PEČENI ŠTRUKLJI

Sestavine:

Testo:
50 dag gladke moke
1 jajce
2 žlički olja
sol
1 žlica kisa (ker nam je zmanjkalo vinskega kisa, sem uporabila kar balzamičnega)
malo mlačne vode

Nadev:
60 dag skute
5 dag masla
3 jajce
1 dcl kisle smetane
malo soli

Preliv:
kisla smetana (ker je "trgovinska" pretrda, sem jo razredčila z navadnim jogurtom)
5-6 majhnih tankih rezin masla

Najprej je bilo potrebno zamesiti testo. V večjo skledo sem presejala moko in jo zmešala s soljo. Na sredini sem naredila jamico, ter vanjo ubila jajco, ter dodala olje, kis in mlačno vodo. Testo sem ročno zamesila, dokler ni postalo popolnoma gladko. Oblikovala sem ga v kepo, ga na rahlo premazala z oljem, pokrila s kuhinjsko krpo, ter ga pustila počivati dobre pol ure v toplem prostoru.

Za nadev sem penasto zmiksala jajca in maslo. Dodala sem skuto in sol, ter na koncu še kislo smetano.

Testo sem razdelila na tri enakomerne dele, ter vsakega posebej na tanko razvaljala, premazala  z nadevom ter zvila. Nadev sem namazala le do polovice razvaljanega testa. Zvite štruklje sem zložla v okrogel, z margarino namazan pekač. No seveda ne bi bilo nič narobe, če bi štruklje zložila v pravokoten pekač. Jasno, kakšnega imaš, v takšnega pač zložiš. Po štrukljih sem enakomerno razdelila 6 rezin masla, ter vse skupaj prelila s kislo smetano.

Štruklje sem pekla dobrih 45 minut pri temperaturi 200 stopinj, dokler niso dobili lepo zlato-rjavo barvo.

40 MINUTNI CILJ

Vzdržljivostna vadba je ponavadi najboljša metoda za izgubljanje maščobe. Ne samo, da se med tekom porablja maščoba, ampah postanejo hkrati mišice, ki sodelujejo pri teku, glavni topilec maščobe, ki neželeno substanco zelo hitro uničujejo. Mišice se hranijo z maščobo, to pomeni, višji odstotek mišične mase imate, več maščobe dnevno pikurite.

Večina tistih, ki se tehtajo vsaki dan, bo rekla da želi izgubiti "kilograme". A dejstvo je, da kadar jemo  normalno ali se celo držimo diete, izgubljamo predvsem tekočino, maščobne zaloge pa ostanejo.

Mišice so težje od maščobe. Kadar pridobimo telesno težo, ko pričnemo trenirati, je to mogoče dober znak. Če ne izgubljamo teže je to zato, ker pridobiamo mišično maso. Mogoče nismo izbubili kilogramov, tada zmanjšal se je obseg pasu. A kljub temu ni potrebno tehnice popolnoma zanemariti. Z njo lahko nadzorujemo izgubo tekočine. Kadar se telesna teža nenadoma zmanjša za kilogram ali več, je to najverjetneje znak, da smo izgubili tekočino, ki jo moramo nemudoma nadomestiti. Če želimo izgubiti pol kilograma maščobe, moramo preteči vsaj 40 kilometrov, kar pomeni, da je malo verjetno, da je nenadna izguba telesne teže maščoba.

Tek razvija mišice, ki topijo maščobo. Ko se te mišice aktivirajo, goltajo maščobo med vadbo in še nekaj ur po končanem treningu. Celo takrat ko spimo ali sedimol.

Ko začnemo s tekom porabljamo predvsem ogljikove hidrate in zelo malo maščob. Po približno 5-10 minutah se poveča odstotek pokurjene maščobe, odstotek ogljikovih hidratov pa zmanjša. Po približno 30 minutah se kot primarno gorivo porabljajo predvsem maščobe. Zato je pomembno, da trening traja vsaj 40 minut ali več. Pravijo, da lahko neprekinjen 40 minutni tek nadomestimo tudi z redno in dovolj pogosto hojo. Torej, bolje je teči 40 - 60 minut tri krat tedensko, kakor 20 - 30 minut šest krat na teden.

Začetnik ni dovolj močan, da bi neprekinjeno tekel 40 minut, tato med tekom porablja predvsem ogljikove hidrate. Ko se mišice okrepijo, se posameznim mišičnim celicam izboljša kapaciteta med vadbo in po njej. Mičnejše mišice bodo postopno omogočile preteči vedno več in zato porabiti tudi več kalorij. "Kurite" kalorije s počasnim tekom.

PO DOLGEM ČASU

MInila sta natanko dva meseca, odkar sem nazadnje tekla na stadionu. Pa sem šla, da ponovno dobim "filing". Torej, letos prvič. Oooo, stadion v tem zimskem času sploh ni prazen! Se kar dogaja. Celo družbo sem imela. Pa sem odtekla. Ne po mojem planu, ki je bil tek v hrib, temveč hitro - hitre, za mene prehitre tristotke. Devet krat. Potem se je ustavilo. Ja, res je čas, da pričnem s treningi hitrosti.

 

Po teku pa.... to bi se mi prilegel domač žitni prigrizek, a kaj, ko so prav vse ploščice romale z Matijo v Medulin. Kar sline so se mi cedile, ko sem pomislila nanje:

 

DOMAČE ŽITNE PLOŠČICE

Sestavine:

• 300 g domačih ovsenih kosmičev
• 130 g masla
• 200 g suhih marelic
• pest rozin
• pest grobo mletih lešnikov
• 3 jajce
• 100 g sladkorja
• 2 vanili sladkorja
• ščepec soli

Najprej s pomočjo kosmičnika luščeni oves spremenim v kosmiče. Nato v večji ponvi raztopim maslo, ter mu dodam kosmiče. Med nenehnim mešanjem  jih svetlorumeno prepražim, ter ohladim.

Nato pripravim suho sadje. Marelice narežem na majhne kvadratke, rozine operem, lešnike pa zdrobim v ročnem tolkaču.

 

 

 

Penasto stepem jajca, sladkor, vanili sladkor in sol.  

 

Vmešam ovsene kosmiče in suho sadje, ter maso pustim 10 minut počivati.

 

 

Pečico segrejem na 180 stopinj. Pekač obložim s peki papirjem in nanj enakomerno razdelim kosmičevo maso. Žitne ploščice pečem približno 20 - 30 minut, da svetlo porumenijo. Če so preveč pečene so trde.

 

Nekoliko ohlajeno pečeno maso narežem na enakomerne ploščice. Zložim jih v škatlo, kjer ostanejo - če ostanejo - pač kjer ostanejo - ker pri nase ne ostanejo - doooolgo sveže.