ponedeljek, 14. januar 2013

MISEL O TEKU

Iz knjige Teči ali umreti:

...
Tek je umetnost, tako kot slikanje slik ali skladanje glasbe. Da b ustvaril umetniško delo pa ti morajo biti jasni štirje temeljni koncepti: tehnika, delo, nadarjenost in navdih. In vse to se mora preplesti v sozvočju z življenskim ravnotežjem. Treba je do popolnosti obvaldati tehnko, se izogibati vsem parazitskim gibom, ki ne služijo temu, da bi nas poganjali in nesli čim dlje, temveč zgolj porabljajo našo energijo. Treba je paziti na gibe, skrbeti zanje in jih varovati. 

Vsak tekač ima svoj naravni način teka in mora mu slediti, mora ga izpopolniti. So tekači, ki tečejo z velikimi skoki in drug, ki delajo velike korake. Tekači, ki tečejo z visoko dvignjeno glavo in taki, ki jo med tekom sklanjajo. So konzervativni tekači in taki, ki neprestano napadajo. Načina teka se ne da vsiliti. Ne obstaja popolen način, ki bi bil enak za vse, toda vsak ima svoj popolen način teka. Svojega sem že odkril: ta je teči v skladu z naravo, trudeč se, da bi z vsakim korakom predajal tisto, kar narava predaja meni. Ne da bi puščal sledi na terenju, po katerem tečem, trudeč se, da bi bil čim bolj tih.  Teči, kot bi lebdel nad potjo, tako da zemlja skoraj nebi čutila mojih stopal, ki se dotikajo njenega kamenja. Teči prilagajoč se terenu, teči s kratkimi koraki ali pa z velikimi skoki na vzponih, prizadevajoč, da bi bili spusti nekakšen drseč ples med mojim telesom in terenom, a vedno brez kakršnekoli prisile, teči z lahkotnim in tekočim korakom, ki naj bi bil nekakšen podaljšek terena.








Print Friendly and PDF

Ni komentarjev:

Objavite komentar