NAKALJENO PŠENIČNO ZRNJE

Navadna pšenica in kamut preprosto kalijo, pira enozrnica in dvozrnica pa le, če so bile oluščene kalčku prijazno. Ponavadi je od vseh vrst za kaljenje najbolj dostopna pšenica. Dva do tri dni je dovolj, če imamo radi sorazmerno mehko in sladko nakaljeno zrnje. Po daljšem kaljenju postane bolj travne arome ter trše in bolj žvečilno, a se po vsebnosti snovi in prehranske moči približuje zazelenjenim žitnim biljkam. 

Z nakaljeno pšenico dobimo za nakaljena žita bogato vrsto rudnin, encimov in vitaminov, deloma na enostavnejše sladkorje razgrajen škrob ter prej enostavne kot kompleksne beljakovine. No, in seveda tudi vlaknine. Skratka nakaljena pšenica je odlična za prebavo, za zdravo srce in ožilje in ima na splošno krepčilni učinek.

Nakaljena zrna hranimo v zaprti posodi v hladilniku, kjer kljub mrazu še kar rastejo, zato jih pojemo v dveh ali treh dneh. Malo dlje časa jih lahko v hladilniku hranimo tako, da jih damo v kozarec za vlaganje, zalijemo z vodo in zapremo.

Nakaljeno pšenico jemo surovo, saj je dovolj mehka, da ne potrebuje kuhanja. Dodajamo jo solatam vseh vrst, tudi sadnim jedem z žitnimi kosmiči in drugim žitnim jedem. Nakaljena zrna lahko posušimo in tako dobimo zeleni slad, ki ga pripravljamo kot zeleni ječmenov slad. Nakaljena in posušena pšenična zrna, ki jih grobo zdrobimo niso nič drugega kot osnova za izvorno različico bulgurja, kakšne bližnjevzhodne kuhane jedi.

Zvečer pšenico namočim.

in jo naslednje jutro odcedim, ter presipam v kalilnik.

Naslednje jutro seme sperem z vodo, ter vodo odlijem oziroma odcedim.

Pšenica resnično hitro kali, saj so že po enem dnevu vidni majhni poganjki.

Postopek spiranja ponovim še naslednji dan.

Tretje jutro semena ponovno sperem.

zvečer pa pripravim slastno solato. Odlično se podajo tudi s kislo repo in fižolom.

Odlična zimska večerja!