četrtek, 10. januar 2013

KALČKAJMO SKUPAJ

Tukaj je še ena zdrava novoletna zaobljuba, na katero ne smemo pozabiti - okenjsko vrtnarjene ali po domače povedano nakaljevanje semen.

LEČA

Skupaj z bobom in grahom je leča v Evropi ena najstarejših kultiviranih stročnic, k nas hrani že vsaj kakšnih sedem tisoč let. Je ena najlažje prebavljivih stročnic. Obstajajo številne sorte leče, ki se razlikujejo po velikosti in barvi, vse pa so primerne za kaljenje. Pomembno je le, da so semena še v lupini in da imajo kalček.

Leča je ena najpreprostejših stročnic za kaljenje, je zelo nezahtevna in kali tudi v najbolj inproviziranih razmerah.

Je odličen vir beljakovin, rudnin in vitaminov. Tako kot vse druge nakaljene stročnice, vsebuje del toksinov, ki se niso razgradili med kaljenjem, zato surovo jemo le v manjših količinah.

Nakaljeno lečo na hitro pokuhamo in jo dodajamo solatam ali drugim jedem med kuhanjem. Kot samostojno jed jo pripravimo tako, da jo skuhamo in začinimo z bučnim ali oljčnim oljem, soljo, kisom in začimbami po izbiri.

Lečo čez noč namočim in jo vsujem v kalilnik.


Vsaki dan jo sperem z vodo.


Kali približno 3-4 dni.



Nakaljeno lečo sperem in skuham.



Lečo pokuham le na hitro - cca. 10 minut.


Kuhano lečo dodam raznim solatam.


To pa je oranžna leča, ki ne kali, ker je že razpolovljena.


Le - to namočim in pokuham, ter dodam raznim jedem.

Print Friendly and PDF

12 komentarjev:

  1. Danes imam za solato zeleno lečo :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Super, mi pa smo ravnokar pojedli nakaljeno črno lečo s kislim zeljem - v solati.

      Izbriši
  2. Eno vprašanje: ali kalčke vsakodnevno spirate kar v ti posodi od kalilnika? Je treba dolgo čakati, da voda odteče? In potem na koncu, ko so nakaljeni, tudi samo sperete in je to to, ni treba nič dodatno čistiti, lahko neposredno vržemo v solato, juho? Tudi pri nas smo se navdušili nad kalčki in z veseljem pobiramo vse namige z vaše strani! :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ja kalčke enkrat na dan sperem kar v posodi od kalilnika. Pri večjih semenih (takšnh ki padejo na dno) vodo kar odlijem in ne čakam, da odteče skozi odtok v pladnju. Sicer pa voda kar hitro odteče, potrebno je le kalilnik sproti - po vsakem kaljenju čistiti. Tudi na koncu semena le sperem in jih vržem v solato, razen tista, ki jh je potrebno skuhati, tako kot lečo. Zeleni mungo fižol jemo kar surov.
      Prijetno kalčkanje!

      Izbriši
  3. Kalčkala je včasih moja Mami. Ima namreč momente, ko si zada , da bo zdravo jedla, hujšala skrbela zase........, nabavila je kalilnik,literaturo in kalila seme, pojma nimam kakšno, gotovo je bila tud leča med njim. Pa se ni obneslo, se je hitro naveličala, pa tudi ostali člani družine niso ravno z navdušenjem jedli kalčkov.Meni je, kadar sem prišla na obisk dala kar celo serijo nakaljenih semen, ki sem jih potem pojedla v solati.
    A semena kupiš v kakšni posebni trgovini ?? Saj lahko kališ tudi brez kalilnika, a ne?? Kar na vlažni papirnati brisački, mogoče se pa lotim, da popestrim zimski jedilnik.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Nekatera semena kupim v semenarni, nekatera pa kar v trgovini. Ja kaliti se da na več načinov, a sama sem do sedaj poskusla le v steklenem kozarcu in v kalilniku.

      Izbriši
  4. Že pred časom sem nabavila kalilnik, vendar ga še nisem uporabila. Tudi razna semena sem nabavila, pa še kar čakajo na pravi trenutek. Trenutno imam doma rdečo lečo. Bo tudi v redu, kajne? Mogoče pa tokrat poskusim.
    Hvala za natančna navodila. Pa še več podobnih koristnih nasvetov in postov, za nas, ki nismo še poskusili.
    Lp!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Kar opogumi se. Leča brez problemov super kali.

      Izbriši
  5. mungo fižol, je to zelena soja?
    jo je tudi potrebno prekuhati?
    lp

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ja, mislim da je to zelena soja. Jaz je ne prekuham.

      Izbriši
  6. Nakaljeno lečo kuhate? Jaz sem jo jedla surovo, mogoče je to izvor mojih problemov, ali pa tisti toksini, ki jih omenjate, da ostanejo (za kar do danes nisem vedela).
    Namreč, lani sem z veseljem začela z nakaljevanjem... Razen čičerike sem vse kalčke jedla surove (kot dodatek solatam - in včasih ne v majhnih količinah, kot omenjate, da je potrebno zaradi toksinov). Potem sem po leči enkrat imela težave (bruhanje)... Pa nisem odnehala (težav prvič niti nisem povezovala z lečo, ko pa sem drugič občutila precejšnjo slabost in siljenje na bruhanje kaj hitro po uživanju kalčkov leče, pa sem že pričela sumiti kalčke). Ker so bili sveži, sem vedela, da ni možno, da bi bilo mikrobiološko kaj narobe, na toksine pa nisem pomislila. Takrat sem z lečo prenehala, ostalo sem še nakaljevala.... Dokler letos težave niso nastopile po užianju kalčkov mungo fižola (ki so bili celo malo pokuhani - dodani v rižoto - v kar precejšnji količini). No, potem sem z veliko žalostjo zaključila sezono nakaljevanja, ker enostavno nisem več upala jesti kalčkov... Sedaj se bom spet opugumila, a bom previdnejša pri količinah. Upam, da drugi nimate takih težav ;)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ja, lečo vedno na kratko pokuham. Ampah nakaljeni mungo fižol pa vedno jemo kar surov in nam ne povzroča nobenh težav. Zanimivo, kako smo ljudje različni.

      Izbriši