POPOLDANSKA PACKARIJA

Ja, priprava domačih mareličnih cmokov je res prava packarija. Vsaj jaz ne znam drugače. A na koncu pridejo iz lonca tanšnile domači, okusni marelični cmoki.

MARELIČNI CMOKI
1/2 l mleka, žlička coli, 7 dag masla, 30 dag moke, 3 jajce, marelice

Mleko zavrem, solim in dodam maslo. Ko se le-to razpustim dodam moko, fajn premešam in ob mešanju na rahlem ognju kuham približno 5 minut. Posodo odstavim, pustim da se masa nekoliko ohladi in nato umešam jajca.

Z mokrimi rokami oblikujem cmoke, v katere položim marelico. Če so marelice majhne zavijem v zmok kar celo (s koščico), če pa so velike, jo razpolovim, odstranim koščico in za en cmok uporabim le polovičko.

Cmoke povaljam v moki in jih skuham v predhodno zavreli in osoljeni vodi. Kuham približno 10 - 15 minut. Serviram jih s popraženimi drobtinami.

IZZIVI SO IZZIVI

Povod za današnji zapis je tale stavek:

Bojevnik ne sme ničesar obžalovati, nad ničemer tožiti. Njegovo življenje je en sam nenehen izziv, ki po sebi niso ne dobri ne slabi. Izzivi so izzivi. (Carlos Castaneda)

Tekači smo bojevniki. Vsakič, ko stopimo skozi vhodna vrata in se odpravimo na tek, smo pripravljeni na izziv. Dober izziv. Nekomu je izziv teči hitreje, drugemu dlje, spet tretjemu v hrib, .... Lahko pa je izziv le teči in opazovati prelepo naravo, poslušati ptičje petje in uživati. Nekomu je izziv spopasti se s službenimi probleme, medtem ko teče. Ali pa je izziv poslati možgane na pašo in zgolj uživati v teku.

Izziv je tisto, kar nas požene v tek. In tudi, če nikdar prej nismo bili tekmovalnega duha, s tekom spoznamo, da pravzaprav smo tekmovalci. Tekmujemo namreč sami s seboj oziroma si prizadevamo, da vsak tek odtečemo po svoji najboljši moči, kolikor se da dobro.

In tako pravzaprav pridemo prej ko slej do spoznanja, da se tudi v nas samih skriva neke vrste notranji bojevnik, ki nas naredi mnogo bolj samozavestne. Pa ne le v teku, temveč tudi na drugih področjih našega življenja.

Mnogim tek krepko preoblikuje življenje. Nekateri tek uporabijo, kot sredstvo za hujšanje, spet drugim pomaga pri izhodu iz depresije, eni ga izkoristijo za nižanje holesterola, .... Mnogi starši s tekom postanejo vzor svojim otrokom in jih tako na zdrav način aktivno vodijo skozi otroštvo. In ne nazadje mnogi skozi tek dosežejo cilje, ki jih marsikdo ne zmore.

Skratka, skoraj neverjetno je, kaj lahko tek naredi iz človeka. Odpira vrata neznanega. Prinaša nova spoznanja in nove prijatelje, koristi zdravju,...

Ne čakaj! Teči!

3 x 20

Formulo 3x20 sem tokrat uporabila pri peki tega mešanega kruha. Sicer je res, da tale vročina ni ravno primerna za peko kruha, saj se že tako ogreto stanovanje pogreje še za kakšno stopinjo, a kaj, ko je doma pečen kruh tooooliko boljši od kupljenega.

A najhujše pri vsemu temu je talo moj napol nočni timing. Ko vsi že na veliko odpirajo okna in vrata in zračijo stanovanje, ter skrbijo za ohlajevanje, pri nas veselo pečemo in hkrati zračimo in skrbimo za kaj? Za nič, ker je učinek ohlajevanja ničen. In potem ponoči švicamo!

A kruh je le kruh! In se splača, ker .... švicali bi itak.

POLETNI MEŠANČEK
20 dag bele moke, 20 dag ržene moke, 20 dag ovsenih kosmičev, kvas, žlička sladkorja, kumina, sol, malo olja, topla voda

Moko in kosmiče vsipam v večjo skledo, naredim jamico, v katero nadrobim kvas. Posujem ga z žličko sladkorja in zalijem z malo mlačne vode. Ko kvasec čez kakšnih 10 minut naraste, dodam žličko soli, olje, kumino in vodo, ter vse sestavine zmiksam. Pustim kakšno uro, da testo faj kipne, nato maso pregnetem, oblikujem štruco, jo pustim še kakšnih 15 min., da še malo naraste in nato postavim pekač v segreto pečico.

Pečem eno uro pri 250 - 200 stopinjah.

Tele mlečna žemljice pa so le posladek. Ker pri nas nikoli ne veš kako hitro bo kakšna stvar zginila v želodce, sem tokrat pohitela s fotografiranjem - objektiv fotoaparata se je kar zarosil od vročine.

HICA, DA TE KAP

A nisem že zdavnaj rekla, da bom končala z dirkami? In zakaj to že končno ne naredim? Ker je poklicala Alenka in rekla: "Poslušaj, a nebi midve šle letos še na en triatlon? Jaz bi šla, če greš tudi ti!"

Pa smo šli. V najhujši vročini. Midve na ta kratkega - superšprint, Sašo na onega pravega - olimpika. V Velenje. Na njihovo jezero.

Najprej so nas popisali in porisali od spodaj navzgor. Po nogi in po rokah.

Po koncu svoje dirke sem hitro odnesla stvari iz menjalnega prostora, pospravila kolo na avto, vzela fotoaparat in letela na štart olimpika.
Na poti do jezera se lahko ustaviš ob tabli, ki ti v sliki pokaže kje vse lahko kolesariš, tečeš ali pa se sprehajaš.

Prelepo je urejeno tole Velenjsko jezero. Ko se pripelješ imaš za trenutek občutek kakor, da si prišel na morje. Pa čisto je.

Medtem, ko sem opazovala okolico, so tekmovalci že preplavali prvih 750 m, prišli iz vode in se zagnali v drugi krog plavanja.

Ka hitro je minilo še drugih 750 m in že so tekmovalci hiteli proti menjalnemu mestu,

kjer so si nataknili čelado in se podali na kolesarski del.

Časa za opazovanje okolice je bilo preko dovolj.

40 km le ni tako malo.

Kolesarji v tretji krog,

jaz pa s pogledi okrog jezera.

In že je bil na vrsti tek. Ta je bil v tej vročini najhujši. 10 km. Kar nekaj jih je odstopilo.

In s tekom se je dirka tudi končala.

Lepo je bilo!

DOMAČE, SOČNO IN PREPROSTO

Sedaj ko je ribez na vrhuncu zorenja, si ga privoščimo! Nekateri ga ne marajo, ker je kisel in nekoliko divjega okusa, a v takšnem narastku je prav okusen:

RIŽEV NARASTEK Z RIBEZOM
riž, žlička soli, mleko, skuta, ribez, sladkor, vanili sladkor, 2 jajci

Skuham mlečni riž in ga postavim na hladno, da se nekoliko ohladi. Medtem zamešam očiščeni ribez, rumenjake, sladkor in skuto po želji. Dodam mlečni riž in sestavine fajn premešam. Na koncu dodam sneg iz dveh beljakov. Maso vsipam v namaščen in pomokan pekač, ter postavim v segreto pečico. Pečem približno eno uro na 200 stopinjah.

GOTOV NARASTEK JE PRED FOTOAPARATOM PREHITRO POBEGNIL V NAŠE ŽELODCE!!

IDEALNA TEKAŠKA PREHRANA

Tekači mnogokrat trenirajo vsaki dan, zato hrana, ki jo zaužijejo odločilno vpliva na njihove športne dosežke, okrevanje in splošno zdravstveno sliko. Ne glede na to koliko ur tedensko posvetijo treningu, telo zahteva pravo količino in vrsto hrane ob primernem času. Da bi od tekaškega programa odnesli največ kar se da, morajo tekači pojesti toliko in takšne hranljive snovi, kot jih telo potrebuje.

»Idealna tekaška prehrana« vsebuje veliko hrane bogate z ogljikovimi hidrati, med drugim tudi polnozrnati kruh in žitne kosmiče bogate z vlakninami ter rdeče, oranžno in temno zeleno sadje in zelenjavo. Takšna hrana tekačem zagotavlja potrebno gorivo za vsakodnevno vadbo, hkrati pa tudi dovolj vitaminov, mineralov in antioksidantov, ki pripomorejo k hitrejšemu okrevanju.

V svojo prehrano je priporočljivo vključevati tudi kvalitetno beljakovinsko hrano, kot je meso, perutnina in ribe. Iz te hrane telo črpa aminokisline, železo in cink za obnavljanje mišic, prenos kisika in dobro delovanje imunskega sistema.
Ženskam, ki tekmujejo na dolge proge, prej začne primanjkovati železa kot moškim, zato je še posebej pomembno, da v vsakodnevno prehrano vključijo železo. Še en pomemben del zdrave prehrane za tek predstavlja kalcij, ki sodeluje pri krčenju mišic, delovanju živcev, presnovi ogljikovih hidratov in ohranjanju zdravih kosti. Razen v mlečnih izdelkih se kalcij nahaja v obogatenih sojinih izdelkih, sokovih in temno zeleni listnati zelenjavi.

Poleg hrane pa je bistvenega pomena za dobre tekaške dosežke in zdravje nasploh tudi tekočina. Le-te mora biti dovolj pred, med in po vadbi, saj z njeno pomočjo nemoteno potekajo telesni procesi kot so npr. preskrba celic s hranljivimi snovmi, uravnavanje telesne temperature in odvajanje odpadkov iz telesa.

Sama si po teku najraje privoščim skodelico sveže mletih kosmičev.

...z dodatkom rozin, sončničnih semen, domače hruškove marmelade in banane. No, seveda, celotno zmes pa zalijem še z navadnim jogurtom in pustim kakšnih 15 minut, da se sestavine fajn namočijo.

Pa mi je zadnjič Sašo pojamral, da on bi pa tudi kdaj pojedel te moje sveže mlete kosmiče, če bi mu le kdo že vnaprej pripravil mešanico slastnih sestavin. In sem kupila oreške, rozine, semena in suho sadje, ter mu zamešala kosmiče "na zalogo".

LAHKOTNO IN HITRO PRIPRAVLJENO

Najraje imamo sočne, lahke, sadne sladice. Meni pa je pri vsemu temu najljubše to, da so hitro pripravljene. Hop-cup, pol ure in že je v pečici. Sladica za katero niso potrebne neke specialne sestavine in za katero ni potrebna neka specialna oprema.

Malo dobre volje, pol ure časa in sadje po želji. Sedaj, v sezoni, pa to itak ni noben problem.

BOROVNIČEV KOLAČ Z JOGURTOM
1 1/2 skodelice moke, 1/2 čajne žličke soli, 1/2 čajne žličke sode bikarbone, 1/2 čajne žličke pecilnega praška

75 g masla, 2/3 skodelice sladkorja ali agavinega sirupa, 1 čajna žlička vanilijevega ekstrakta, 1 jajca, 3/4 skodele jogurta

Pečico segrejem na 200 stopinj.
Medtem zamešam moko, sol, sodo in pecilni prašek.
V drugo posodo zamešam maslo in sladkor, ter fajn zmiksam, da se sestavine sprimejo. Dodam vanilijev ekstrakt in jajce in ponovno zmiksam. Nato dolijem jogurt, zmiksam in na koncu počasi dodajam mešanico moke in ostalih sestavin.

Okrogli pekač namažem z oljem, posipam z moko in po njem razporedim maso. Posipam z borovnicami ali s sadjem po želji, ter pečem približno 30 minut, po potrebi tudi kakšno minuto več.

DEHTEČE ZELIŠČNO NAMAKANJE

Kar nisem se mogla upreti tej vabljivi, prelepi oranžni barvi cvetov, ki me pozdravijo vsaki dan, ko stopim na domače dvorišče. To je ognjič. Enoletnica z oranžnimi cvetovi in rahlo dlakavimi stebli. Za razmnoževanje iz leta v leto poskrbi kar sam. Meni preostane le to, da mlade raslinice presadim v urejeno vrsto in že je poskrbljeno za prelep okras ob vrtni gredici.

A ste vedeli, da so ga v starem Egiptu uporabljali za pomlajevanje?

Sama sem ga tokrat zamešala z zelišči - pehtran, rman in vinska rutica, ter namičila v žganje. Takšno kombinacijo sem uporabila prvič. Me prav zanima kaj bo nastalo.

ZELIŠČNI LIKER Z OGNJIČEM
cvetovi ognjiča, rman, vinska rutica, pehtren, sladkor, žganje

Stekleni kozarec izmenično napolnim z ognjičem, sladkorjem, pehtranom, sladkorjem, rmanom, vinsko rutico in sladkorjem. Zalijem z žganjem in postavim na okensko pilico, ki je najbolj obsijana s soncem. Kozarec bom pustaila stati kakšne tri do štiri tedne. Kaj bo nasalo? Še ne vem.

A sem prepričana, da bo okusno!

OSVOJENI ŠE TRIJE VRHOVI

Kot nora se letos udeležujem tekem, nabiram kilometre in osvajam vrhove. Se mi včasih že dozdeva, da nisem več pri pravi pameti. A očitno sem! Počnem, to kar mi je fajn.
Oooo, da ne bo pomote, na predhodnih mestih so seveda otroci, družina, služba, kuhanje, pečenje, .... in tudi gospodinjska opravila so dokaj redno opravljena.

In tako je ponovno minil prav prijeten vikend. Tokrat preživet v Kamniku. Triatlonsko - kolesarsko obarvan.

Najprej sem v soboto pridno navijala za Sašota, ki se je udeležil triatlona.

V večernih urah je sledilo postavljanje šotora v bljižnjem kampu, kjer sva prenočila, saj sva se naslednji dan odpravila na kolesarski maraton Alpe. 130 km in 2000 m višinske razlike z vzponi na tri vrhove.

Namestitev čipa, pumpanje koles, namestitev bidonov,...

Že po ogledu profila proge sem vedela, da bo težko. A, da bo takooo težko si nisem mislila.

Štartali smo v centru Kamnika, od koder nas je pot vodila najprej na Jezersko. Oooo, ko bi vedeli kako je tam lepo. Ti vrhovi, pokrajina in okolica.... Kar začara te! Draga Ruth, sedaj vem zakaj ti takooo neznansko uživaš v svojih tekih po teh prelepih vrhovih!!

Ko smo osvojili ta vrh, se je bitka šele začela. Sledil je rahel spust in vzpon na Pavličevo sedlo. Kratek vzpon. Le 5.6 km. A s kakšnim naklonom! Takšen klanec, da ga še peš težko prehodiš.

Sledil je spust in vožnja skozi Logarsko dolino, do Gornjega grada, kjer smo se tik pred koncem spopadli še z enim vzponom. Na Črnivec. Po 100 prevoženih kilometrih ni bilo enostavno prilesti še tja gor. Vsaj meni ne. A je šlo. In tako kot prejšnjih dveh je tudi tega bilo slej ko prej konec. Sledil je le še spust v Kamnik in vožnja v cilj.

...in če se mi je prejšnji teden zdelo, da sem asica, ker sem prevozila 150 km okoli Pohorja, lahko danes mirno rečem, da je bila tisto le rekreacija. Maraton Alpe je bil reees pravi izziv!

ZELENI ČAJ IN SONČNIČNA SEMENA

Ali ste vedeli, da lahko zeleni čaj koristno uporabimo tudi pri kruhastih čarovnijah? Ne? Tudi jaz do pred kratkim tega nisem vedela, pa sem slučajno naletela na recept, v katerem je bil namesto vode uporabljen zeleni čaj.

Seveda sem morala eksperiment takoj sprobati in že je takooo prijetno dišalo iz domače pečice:

KRUH Z ZELENIM ČAJEM IN SONČNIČNIMI SEMENI
70 dag moke, kvas, žlička soli, zeleni čaj, sončnična semena

V kup moke naredim jamico, vanjo nadrobim kvas, ga zalijem z malo mlačenga zelenega čaja, ter pustim kakšnih 5 minut, da kipne. Nato dodam žličko soli, sončnična semena, malo olja, ter vse skupaj zalijem s toplim zelenim čajem. Fajn zmiksam in nato še pregnetem, pokrijem s kuhinjsko krpo, ter pustim kakšno urco, da vzhaja. Za tem še enkrat krepko premesim, oblikujem štruco, jo položim na pekač, ter pokrito pustim še kakšne pol ure vzhajati. Medtem zagrejem pečico na 250 stopinj. Kruhec pečem približno 1 uro.

SE POZNA, DA JE Z ZELENIM ČAJEM, KER IMA TAKŠEN ZELENKAST ODTENEK!

p.s.
Ravnokar sem prestopila domači prag. Bila sem na večernem teku. Takooo utrujena od celega dne, pa sem mislila, da bo tek ena sama muka. A ne boste verjeli. Bilo je super, lahkotno in prijetno. In kako se sedaj počutim? Spočito, zadovoljno in veselo.