RADOVEDNOST PA TAKA

Radovednost me je letošnjo jesen pregnala na tekaško prireditev preko meja. Že avgusta sem si rekla: "Eh, Ljubljano si tekla že dva, tri, štiri,... saj več ne vem koliko krat!. Pojdi nekam drugam. V neznane kraje, kjer bo drugače kot vedno!"

Pa sva šla. V petek po službi sva jo mahnila v Dresden. 750 km se je kar odpeljalo in ob pol noči sva že veselo nazdravila s kozarcem piva. Zadnjim pred tekmo.

Zbudila sva se v prekrasno sobotno jutro.

 Sledil je raztek do prireditvenega prostora in dvig štartne številke.

 Raztek proti domu.

 Popoldne sva jo mahnila na rundo okrog starega mestnega jedra.

 ... se do nedelje fajn spočila in naspala. V nedelja poa - finale.

 Segrevanje v hladnem jutru. Saj ni čudno, da sem bila oblečena kot eskim.

 In končno štart.

Minilo je kot bi mignil. Tako dirka kot ves vikend.

LEP JE DRESDEN.