PONEDELJKOV RAZTEK

Klasični ponedeljkov raztek po nedeljskem dolgem teku sem tokrat nadomestila s skokom na Šumik. Končno sem si v dnevni svetlobi ogledala slap Veliki Šumik in se hkrati naužila prelepih zimsko - ledenih vodnih pogledov.

Na pot sem se podala pri Globokarjevem mlinu in jo nadaljevala v družbi potoka Lobnice.

Vode je bilo povsod na pretek. Levo Lobnica, desno cel kup majhnih potočkov.

Pridno sem sledila markacijam.

Tudi tabla z napismo me je opomnila, da sem na pravi poti.

Ves čas sem ob poti občudovala prelepe zaledenele slapove.

Kakšne zanimive skulpture ustvarja narava. Med njimi je tudi tale - drevesna korenina je objela skalo.

Večkrat sem zaledeneli potok prečkala tudi ob zajli.

Končno sem premagala blatno, zasneženo in poledenelo stezo in prispela do slapa Šumik.

Pot iz gozda me je na čase vodila po prav strašljivi poti nad strmo globeljo.

Večkrat sem bila opozorjena, da je pot po kateri sem se podala zahtevna, ter da se po njej gibljem na lastno odgovornost.

Iz gozda me je odpeljala dobro shojena zasnežena stezica, po kateri se je vgrezalo tudi do kolen.

Ja, res sem bila v pragozdu.

Prišla sem na plano in čakal me je le še spusto nazaj v dolino.

Končala sem ponovno na začetku - pri Globokarjevem mlinu. Tolmunu z majhnim slapom, kamor se otroci poleti hodijo kopat in skakat v vodo.