Sašo in Matija Meden sta Rušana, oče in sin, ki jih združuje tudi neizmerna predanost do športa, natančneje do triatlona. Saša lahko mnogokrat opazimo, ko teče ali kolesari na relaciji Ruše Maribor in v okoliških krajih in hribih. Njegova predanost in ljubezen do športa pa je prešla tudi na njegovega sina Matijo. S Sašotovo pomočjo vam bomo predstavili kako poteka življenje vrhunskega triatlonca;
Oba sta člana Triatlon kluba Trisport Kamnik, ker je Matija tam našel največ razumevanja za svoje športne potrebe. Tako stika s športno zvezo v Rušah ali Mariboru praktično nimata. Za lažje izvajanje plavalnih in atletskih treningov sta oba člana Plavalnega društva Maribor in AK Poljane. Omenjena kluba in plavalno društvo, omogočajo, da nastopata na plavalnih in atletskih tekmovanjih, pridobita državno kategorizacijo, prav tako pa imajo klubi od tega preko pravil Športne zveze seveda svoje koristi.
Kar se tiče odnosov s Triatlonsko zvezo Slovenije je Sašo dejal, da so na najvišji možni ravni. Ker zveza nima veliko denarja si obojestransko pomagajo. Zveza naredi zares veliko, da omogoči Matiji čim več tekmovanj v tujini. Ker je pomanjkanje denarja kronično so s posebno prošnjo celo poskrbeli, da je Matija dobil štipendijo ITU (Mednarodne triatlonske zveze) za dve tekmi evropskega pokala. To pomeni, da vse stroške dveh tekem krije ITU. Na zvezi tudi poskrbijo za več priprav, ki jih Matija kot reprezentant ne rabi plačat. Skratka, vodilni se trudijo po svojih močeh in to uspešno. Jasno pa je, da so veterani, kar se tiče stroškov prepuščeni sami sebi, a kljub temu opravlja TZS ogromno delo, saj omogoča vsem dovolj dobrim veteranom in tekmovalcem v starostnih kategorijah udeležbo na velikih tekmovanjih, nakup opreme kot so dresi z državnimi simboli in imeni, reprezentančne trenirke, ter ostalo potrebno opremo.
Večji problem so denarna sredstva za opremo, prehrano, prevoze na tekme, ki niso v okviru reprezentančnih potreb ter priprave v lastni režiji.
Sezona stane res veliko denarja, a mi smo skromni. Matija ima verjetno najcenejše in s tem najslabše kolo v elitni karavani triatloncev. Tekaške copate kupujemo na razprodajah, kopalke in plavalna očala prav tako. Potem je tu še neoprenska plavalna obleka, ki stane tudi 1000 €, a mi imamo eno tako precej cenejšo, ki smo jo dobili s pomočjo prijateljev. Prehranskih dodatkov praktično ne kupujemo, ker so predragi. Uporabljamo tiste z domačega in babičinega vrta. Skratka varčujemo, kjer se le da.
Sponzorjev ni, razen kakšnih malenkosti, ki smo jih seveda vedno veseli. Podjetje VIK d.o.o. Matiji občasno podari kakšne kompresijske nogavice, najboljši serviser Zlatko iz ptujskega Eurobike-a naredi kak zastonjski servis in včasih podari kak kos oblačila ali da velik popust za uničen del kolesa, ne smem pa pozabit matičnega kluba Trisport Kamnik, ki je gotovo največji sponzor, saj tam Matija dobi tekmovalni dres, kolesarski dres, trenirko in plačane startnine za domače tekme. Tu pa se sponzorska zgodba konča. Morda bo z uspehi, ki bodo zagotovo še prišli, lažje tudi s pridobivanjem sponzorjev.
Verjetno marsikoga zanima zakaj se nekdo toliko muči, in treningu ter tekmam posveča toliko časa. Odgovor je za laike morda nerazumljiv a poskusimo.
Kot prvo trening ni muka! Ko si enkrat »natreniran« vadba ni boleča ali moteča. To postane le, če se med vadbo ne dosegajo zastavljeni cilji in se pojavi vprašanje, zakaj ne gre, kot je načrtovano. Fizična bolečina, ki se občasno pojavi ni velika in niti ni moteča, saj je psiha usmerjena v cilj, ki je na treningu dosega cilja treninga, na tekmi pa čim boljši rezultat. V naših treningih je veliko užitka. Predvsem kolesarski znajo biti izredno zanimivi. Prekolesarili smo že vso Slovenijo, pol Avstrije in Hrvaške, Črno goro, pa Španijo, Švico, Italijo in še kakšno državo. Matija je na tekmah spoznal mesta in države, ki jih sicer ne bi nikoli videl. Plaval je v Atlantiku, v Rdečem morju, v Donavi, na Irskih jezerih, v Sredozemlju (od Portugalske pa do Turčije), Alpskih jezerih in še bi lahko našteval. Prijatelje ima povsod na svetu. Pozna preko 200 triatloncev in trenerjev s celega sveta. Letos ga je univerza iz Alicanteja povabila (zastonj) na tritedenske priprave v švicarsko visokogorje in je seveda šel. V ekipo triatloncev s celega sveta. Pa šele dvajset je bil star pred par dnevi. Pa naj še kdo reče, da tako življenje ni vredno vsake minute. Bolje je pa že, kot cele dneve preždeti pred televizorjem ali vsak dan v isti gostilni.
V kolikor pa koga zanima kaj več o tem prelepem športu ga lahko kontaktira na e naslov: saso.meden@bitriver.si ali pa na telefon 040 530 627.
Sledi podrobnejša predstavitev obeh:
Matija Meden
je državni reprezentant v triatlonu, ki letos prvo leto tekmuje v članski konkurenci. Kljub temu, da je do nedavnega tekmoval kot mladinec ima že precej izkušenj tudi v članski konkurenci.
V triatlonu je začel tekmovati z desetimi leti, bolj resno pa se mu je posvetil od petnajstega leta dalje. Kot mladinec je bil zadnja leta nepremagljiv tako v slovenskem, kot tudi nekaj širšem prostoru, tekmoval pa je tudi v evropskem mladinskem pokalu in štirikrat na evropskem mladinskem prvenstvu, kjer pa je kar dvakrat končal s predrto zračnico, medtem ko se je boril za najvišje uvrstitve. S šestnajstimi leti je osvojil prvo zmago na slovenskem triatlonskem pokalu. Na evropskem pokalu pa je bil najvišje na devetem mestu.
Za tiste, ki se ne spoznajo na triatlon povejmo, da mladinci tekmujejo na tako imenovani sprint razdalji, ki jo sestavlja 750 m plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka. Matija to razdaljo opravi v 52 do 55 minutah, odvisno od zahtevnosti terena.
Prehod v člansko konkurenco je krut, saj se tekmuje na dvakrat daljši razdalji, torej je potrebno preplavati 1500 m, prekolesariti 40 km in preteči 10 km. Njegov najboljši čas na tej razdalji je 1:50:30. Če razdelimo po segmentih to pomeni za Matijo 17 minut plavanja, 58 minut kolesarjenja in 33 minut teka. Ostali čas se porabi pri menjavi disciplin.
Za te rezultate je potrebno trdo trenirati, kar ob rednem študiju strojništva ni lahko. Povprečen teden namreč vsebuje 25 ur treninga, na pripravah in med počitnicami pa še več. Tedensko Matija preplava povprečno 20 do 30 km, prekolesari 200 do 300 in preteče 50 do 80 km. Ob tem opravi še dva do tri treninge moči. Najboljši svetovni triatlonci profesionalci imajo te kilometre podvojene.
Njegovi največji uspehi do sedaj so:
-Več naslovov mladinskega državnega prvaka
-2 x 2. mesto absolutno na DP (2012 in 2013)
-2. mesto na odprtem prvenstvu Hrvaške 2012 v olimpijskem triatlonu
-2. mesto na odprtem prvenstvu Črne gore 2012 v sprint triatlonu
-4. mesto na odprtem prvenstvu Slovaške v sprint triatlonu 2013
-9. mesto MEP Bled 2012
-17. mesto člansko SP v mešani štafeti 2011
Letos se je Matija udeležil evropskega prvenstva U23 v olimpijskem triatlonu kjer je v izredno močni konkurenci osvojil 41. mesto. Morda se zdi slabo, a uvrstitve med prvih 20 ga je stala napaka v menjalnem mestu, kjer je zaradi težav s čelado izgubil prvo kolesarsko skupino in bil prisiljen kolesariti v drugi skupini, katera pa si je privozila velik zaostanek. Nič zato, dokazal je, da se lahko kosa z evropsko elito že v prvem članskem letu. Prihodnost je torej njegova.
Podatki:
Matija Meden,
roj 4.7.1993
Izobrazba: gimnazijski maturant /1. gimnazija
Študira: Fakulteta za strojništvo
Višina: 186 cm
Teža: 75 kg
Copati: Adidas
Očala: Bolle
Kolo: Specialized
Sašo Meden
Pred natančno devetimi leti in nekaj meseci se je pričel ukvarjati s triatlonom. Kot bivšemu športniku mu je bilo dovolj lenarjenja in rutine: služba – otroci – spanje (občasno tudi gostilna). Navdušil se je leta 2003, ko ga je prijatelj povabil na ogled ptujskega triatlona in prav neverjetno se mu je zdelo, da lahko razdaljo 750 metrov plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka opravi zmagovalec v 56 minutah. No, takrat se ni zavedal, da bom tudi sam že čez par let imel podobne rezultate.
Prvih nekaj let je minilo v trdem treningu in študiranju športne literature. Rezultati so se pokazali kmalu. Že leta 2005 je osvojil 3. mesto absolutno na državnem prvenstvu v olimpijskem triatlonu, kljub takrat ne ravno rosnim 37-im letom. Poskusil se je tudi v evropskem pokalu med profesionalci in kmalu ugotovil, da so njegova leta le preveč za vrhunsko plavanje, ki je potrebno na tem nivoju. Preusmeril se je na domače tekme, v mednarodni konkurenci pa na dolge triatlone.
Dolg triatlon pomeni disciplino O2 ali O3. O pomeni olimpijska disciplina, številka zadaj pa večkratnik. Torej je disciplina O3 sestavljena iz 4500 metrov plavanja, 120 km kolesarjenja, ki ga moraš opraviti brez zavetrja in 30 kilometrov teka na koncu.
Na svojem prvem svetovnem prvenstvu je tekmoval v disciplini O2 in osvojil bronasto medaljo v kategoriji 35 do 39 let. Naslednja dva prvenstva je tekmoval v še daljši, torej O3 disciplini. Leta 2008 je bil peti, ker mu zaradi njegove višine in konstitucije ravninska in vetrovna proga na Nizozemskem ni ustrezala. Mnogo bolje mu je šlo leta 2010, ko je bil ponovno tretji, tokrat na izredno zahtevnem goratem prizorišču na Bavarskem.
Kljub temu pa šteje za svoj najboljši triatlon tisti na Nizozemskem, kjer je progo, ki je bila dolga celih 5000 metrov preplaval v uri in sedmih minutah, kolesaril je s povprečno hitrostjo nekaj desetink manj kot 40 km/h in odtekel še 30 kilometrov v času 2 uri in 5 minut. Skupno je porabil nekaj minut več kot 6 ur.
Leta 2010 je osvojil slovenski triatlonski pokal, kar je bilo bolj zaradi neudeležbe nekaterih boljših triatloncev, med njimi njegovega sina, ki se pač morajo udeleževati evropskih in svetovnih tekem.
Kljub mojim 45 letom še vedno trenira, le da se v zadnjem času ne udeležuje več dolgih triatlonov, temveč tekmuje predvsem v olimpijski in sprint razdalji, kjer v njegovi starostni kategoriji skorajda ne poznam poraza. Letos je na državnem prvenstvu v sprint triatlonu dosegel absolutno 4. mesto. Zmagovalec je bil 15, drugo uvrščeni pa 24 let mlajši. Pravzaprav je bil drugo uvrščeni kar njegov sin Matija.
Ob športnem udejstvovanju je opravil tudi mednarodne izpite za triatlonskega trenerja in tako svoje znanje uspešno prenaša na sina Matijo, ki je slovenski reprezentant. Ob tem pomaga z nasveti še marsikateremu drugemu triatloncu, tekaču in plavalcu, pa tudi pri vadbi kolesarstva pomaga. Tako mu ob službi ostane precej manj časa za treninge, a je mnenja, da to tudi prav, saj na mladih svet stoji.
Sašo dodaja, da če je kdo iz naše okolice potreben kakšnega triatlonskega nasveta mu je vedno na razpolago. Triatlon je šport, ki ga lahko počnete vse življenje in nikdar ni prepozno, da se ga lotite.
Njegovi najboljši rezultati:
3. mesto Svetovno prvenstvo; Disciplina O2, Lorient 2007
5. mesto Svetovno prvenstvo; Disciplina O3, Almere 2008
3. mesto Svetovno prvenstvo; Disciplina O3, Immenstadt 2010
Več kot 10x državni prvak v triatlonu v svoji starostni kategoriji
20. mesto absolutno na Ljubljanskem maratonu 2009
21. mesto absolutno na Ljubljanskem maratonu 2011
Podatki:
Sašo Meden
Rojen: 10.12.1968
Izobrazba: Univ. dipl. inž. str
Višina: 188 ccm
Teža: 77 kg
Copati: Saucony
Očala: Bolle
Kolo: Bianchi in Scott (kronometer)
Čestitke za vztrajnost in predanost vsem trem!
OdgovoriIzbrišiLp, Matej
Čestitke vsem skupaj!
OdgovoriIzbrišiLp,Jelka
Hvala obema - se trudimo, kolikor se da!
OdgovoriIzbriši