VSEGA PO MALEM IZ DOMAČE KUHINJE

Včasih se mi zdi, da dnevi iz leta v leto hitreje tečejo. Dnevi so vedno bolj natrpani in časa je vedno manj. Oziroma ga sploh ni. Ta teden je bil že eden takšnih. Natrpan do skrajnosti. 
Ja. Ta teden smo res bolj malo kuhali, a se je v kuhinji vseeno dogajalo. Smo nekoliko bolj zdravo živeli ob domačem kruhu in solatkah.

V nedeljo smo uživali Jernejeve dobrote. Najprej nas je presenetil z odličnim doma narejenim sušijem.

Sledil je teden zdravih domačih dobrot. Domači rženi in brezglutenski kruh z orehi in bučnimi semeni, prelit s pravim dalmatinskim olivnim oljem. Mmmmm!

Pa sadne solate na sto in en način. Z jabolki, mangom, avokadom, kivijem, pomarančami in bananami. Vsaki dan nekoliko drugače.

In dnevno sveže solate za večerjo. Vsaki dan ogromna skleda.

KOMPROMIS ALI KOMPROMISARSTVO

Vsak od nas ima eno samo življenje. Naše življenje ni generalka, ni priprava za nekaj več ali boljšega. To je to, eno in edino. Takšni kakršni smo sedaj, ne bomo nikoli več. In še nekaj nikoli in nikdar ne bo obstajal nekdo kakor mi. Mi smo edinstveno, močno in ustvarjalno bitje.

Kakšna je razlika med kompromisom in kompromisarstvom?
Mnogi ljudje ravijo, da bi bili radi srečnejši, vendar ne morejo, zato ker je življenje sestavljeni iz kompromisov in se morajo potem nečemu odreči. In seveda prva stvar na seznamu za odstrel smo mi sami. Sebi se odrekamo, kadar postavljamo potrebe tistih ljudi, ki jih ne moremo zadovoljiti in ki nam jih ni treba zadovoljiti pred svoje. Kako je to grdo in nepotrebno. Zdi se, da nam je sebe najlažje zavreči. In najpogosteje nas tudi ožja in širša okolica opogumlja pri tem. Potem pa se zdi, da je najpreprosteje zatreti svoje želje, sanje, strasti, ... Vse do trenutka, ko pozabimo, da smo jih sploh kdaj imeli. Prepričani smo, da bomo odkrili srečo v zadovoljevanju tujih potreb in tujih pričakovanj. Toda to še nikomur ni uspelo! In potem se čudimo, da nismo srečni?!

Morda nismo nikoli razmišljali o razliki med popolnoma normalnimi in razumnimi kompromisi in izjemno strupenim "kompromisarstvom". Meja med tema dvema pojmoma je zelo jasna, gre pa za naše minimalne zahteve, ki jih imamo vsi in do katerih imamo vso pravico. Imamo minimalne zahteve, ki nam jih postavljajo služba, prijatelji, družina, znanci, partnerji, .... In domnevamo, da bomo nesrečni, če privolimo v nekaj, kar je pod temi kriteriji. Pa vendar to delamo najpogosteje zato, ker se ne zavedamo strupenih posledic takšne izbire.

Prvo kar je, moramo opredeliti minimalne zahteve v zvezi z vsemi pomembnimi vidiki svojega življenja. In ne bodimo zadržani. Navedimo vse tisto, kar vemo, da v resnici potrebujemo. Bistvo je, da so minimalne zahteve takšne, da jih lahko izpolnimo. Če nismo pripravljeni nekomu tega dati, potem tega nebi smeli zahtevati zase, ker gotovo ne bomo dobili. Razumemo? Če od nekoga zahtevamo popolno razumevanje, mi pa ga nismo sposobni, potem je težava v nas.

Določimo torej minimalne zahteve glede pomembnih delov svojega življenja in se zavedajmo, da kadarkoli privolimo v nekaj kar jih ne zadovoljuje, ne delamo kompromisov, ampak se gremo "kompromisarstvo". Če pa privolim v nekaj, kar je nad našimi zahtevami, vendar nam vseeno ni stoodstotno po volji, potem so to normalni in zdravi kompromisi, ki nam ne morejo resno škoditi.

Kompromisarstvo pomeni odrekanje vsem življenjsko pomembnim željam in potrebam in vedno vodi do nesrečnega življenja.

Šele ko so naše minimalne zahteve zadovoljene imamo možnost za lep odnos s seboj, s svojimi prijatelji, do svojega dela, ... In tedaj smo pripravljeni brez grenkobe ali občutka praznine delati kompromise. Če pa te minimalne zahteve niso zadovoljene, ne delamo kompromisov, ampak se toksično odrekamo najmanjšim zahtevam. To pa je nezdravo za nas, ker uboja strastnost, posledica česar sta lenoba in brezvoljnost.

Kompromisi so torej nujni del življenja vsakogar, kajti če živimo obdani z drugimi ljudmi, bomo nujno morali privoliti v nekatere, kar je povsem normalno in zdravo.

ŠE NAM BO TOPLO

Čeprav močno upam, da se je zima za letos poslovila, sem pripravljena. Nastala je še ena lepa kapica. Bela z morskim pridihom - s kitkami in polžki.

SADNA PITA S SKUTO

Komaj je minil vikend, pa smo že sredi tedna. In če bi želeli presenetiti vaše domače z enostavno, sočno, okusno in hitro pripravljeno sladico je tukaj recept.

SADNA PITA S SKUTO

Sestavine:

Testo:

• 300 g ržene ali polnozrnate moke
• 200 g mletih orehov ali lešnikov
• 150 g masla
• 1 vanili sladkor
• ščepec soli

Nadev:

• 350 g zmrznjenih jagod
• 1 vanili sladkor
• cimet
• sok polovice limone
• 500 g skute
• 150 g jogurta
• 1 žlica gustina

Sestavine za testo zmiksam in testo enakomerno razporedim po namaščenem okroglem pekaču in ga na gosto prepikam z vilico. Če je testo presuho mu dodam malo jogurta.

Prav tako zmešam sestavine za nadev in ga razporedim po testu.

Pekač postavim v segreto pečico in pecivo pečem cca. 45 minut na 180-tih stopinjah.

Še ena skutina sladica, ki jih takoooo obožujemo. A tale je boljša, ko je hladna in ko se testo fajn prepoji z nadevom.

NAŠE TELO IN VODA

Voda premore precej čudovitih lastnosti. Je edina anorganska snov, ki v naravi nastopa v vseh treh agregatnih stanjih. Je neobhodna za delovanje človeškega telesa. Telo novorojenčka je vsebuje 75%, telo odraslega človeka 65%, telo starca pa 60%. 

Telesno aktiven človek s 70 kg izgubi dnevno slab liter vode z urinom, liter z znojenjem, 400 g vode izdihamo, nekaj pa se izgubi še preko kože in z iztrebki. Skupaj gre iz telesa za slabe 3 litre tekočine. V ravnovesnem stanju mora biti vnos vode kar najbolj enak njeni izgubi. Če se na kratek rok zgodi, da popijemo preveč tekočine se pospeši proizvodnja urina, ki je zato bolj prozoren, v nasprotnem primeru pa se delovanje ledvic upočasni.

Vode v telo ne vnašamo le s pitjem, ampak le-ta nastaja tudi kot produkt metabolnih procesov. Zato ji pravimo metabolna voda. Končni produkt razgradnje hranil sta metabolna voda in ogljikov dioksid. Pri oksidaciji 100 g ogljikovih hidratov nastane cca. 60 g vode, iz 100 g maščob je lahko pridelamo 100 g, pri razgradnji 100 g beljakovin pa v telesu ostane 40 g metabolne vode.

Če se najemo slane in zelo začinjene hrane, precej obremenimo svoje telo s črpanjem vode iz celic, kar spodbuja žejo. Če pa popijemo ogromne količine čiste vode, koncentracija z znojem in urinom izgubljenih elektrolitov v organizmu sčasoma pade na tako nizko raven, da nas lahko začno mučiti krči, čemur pravimo "zastrupitev z vodo".

Alkohol ni slab le zato ker uničuje možganske celice in pri presnovi uporablja vitamine in minerale, ampak predvsem zato, ker je diuretik. Glavna lastnost diuretikov pa je, da z blokiranjem delovanja antidiuretičnega hormona, ki uravnava izločanje tekočine iz telesa povzroča dehidracijo. Dan po prekrokani noči se med vzdržljivostno telesno preizkušnjo prav lahko zgodi, da v deficitu telesnih tekočin človek bidone prazni kot po tekočem traku.

ŽIVA SOLATA

Vsake toliko vas moram "pobarat" ali vztrajate, pečete kruh, športate in gojite kalčke? Ooo, pri nas je okenski vrtiček ves čas poln. Notri se najdejo semena čičerike, leče, pšenice, mungo fižola, alfalfa in še kaj.

Komaj ene pospravimo, že so na vrsti druga. Evo, tale nakaljena leča je romala v lonec.

In že sem pripravljala nova semena. Čičeriko.

Pšenico.

Črno lečo.

Vsa semena sem čez noč namočila.

In jih naslednje jutro odcedila in presipala v kalilnik.

Semena sem tri dni vsako jutro pridno spirala.

Ko so fajn narasla in pognala novo življenje, sem lečo in čičeriko skuhala.

Pšenico pa uporabila kar surovo.

Za večerjo smo imeli slastno solato.

Zelena solata, por, naribani korenček, nakaljena semena pšenice, ter nakaljena in kuhana semena leče in čičerike. 

Ko imamo na mizi takšno skledo solati, drugih dodatkov več ne potrebujemo.