sreda, 17. december 2014

ODLIČNA KOMBINACIJA S KORENČKOM

Korenje ima številne koristne lastnosti. Med drugim je koristno za vid. Ima veliko alfa in beta karotena, ki se v telesu presnavljata do vitamina A. Korenje vsebuje tudi falkarinol in falkarindiol, ki preprečujeta raka debelega črevesja ter zlepljanje krvnih celic in tako ščitita ožilje.

Korenje ni samo oranžne barve
Korenje je rastlina z značilnimi visokimi listi in debelo korenino, katero uživamo v prehrani. Čeprav korenje poznamo običajno kot oranžno, obstaja v večjih barvnih različicah in sicer v beli, rumeni, rdeči in vijolični barvi. Rdeče, vijolično in oranžno korenje so bile edine kultivirane sorte v 15. in 16. stoletju. Iz njih so se nato razvile bele in rumene sorte. Ime korenje izvira iz grške besede "karoton". Snov betakaroten, po kateri je korenje znano, pa je pridobilo ime po samem korenju. Prej omenjene različne barve korenja se med seboj razlikujejo predvsem po različni vsebnosti antioksidantov. Rdeče in vijolične sorte korenja imajo največ antocianinov, oranžne sorte vsebujejo največ alfa in beta karotena, pri rumenih sortah pa je več kot polovica karotenoidov v obliki luteina. Vse sorte so bogate z antioksidanti. Oranžne sorte so pomembne zaradi vsebnosti beta karotena iz katerega se v telesu sintetizira vitamin A.

Antioksidanti in poliacetileni
Korenje na splošno povezujemo z visoko vsebnostjo karotenoidov (alfa karoten, beta karoten, lutein), ki imajo funkcijo antioksidantov. Poleg njih korenje vsebuje tudi druge antioksidante kot so hidroksicinaminske kisline (kofeinska, kumarinska, ferulinska), antocianidini (cianidini, malvidini) in vitamin C. Od karotenoidov pa je največ beta karotena. Zadnje raziskave so pokazale vsebnost še enih pomembnih snovi, poliacetilenov. Najpomembnejša poliacetilena v korenju sta falkarinol in falkarindiol, saj imata protirakavo delovanje, preprečujeta rast rakavih celic debelega črevesja. Predvsem sta učinkovita v oksidirani obliki. Pri tem je pomembna visoka vsebnost beta karotenov in drugih antioksidantov, ki poliacetilenom omogočajo, da ohranijo takšno obliko.

Zaščita ožilja pred srčno-žilnimi bolezni
Korenje je bogato z antioksidativnimi snovmi, ki delujejo zaščitno na srčno-žilni sistem. Ožilje oz. arterije imajo vlogo prenosa kisika po telesu, zato potrebujejo učinkovito zaščito pred oksidacijskimi procesi, ki jim jo omogoča bogata vsebnost antioksidantov v korenju. Poleg antioksidantov, ožilje ščitijo tudi poliacetilena falkarinol in falkarindiol. Snovi ki v korenju nastanejo pri metabolizmu maščobnih kislin delujejo protivnetno in antiagregatorno (preprečujejo zlepljanje rdečih krvnih celic). Antioksidanti in poliacetileni skupaj pomagajo pri preprečevanju bolezni srca in ožilja. Poleg tega je korenje bogato s topnimi vlakninami, ki znižujejo holesterol in trigliceride v krvi.

Karotenoidi in vitamin A
Karotenoidi so rastlinske snovi, ki so odgovorne za obarvanost sadja in zelenjave. V živilih prevladujejo alfa in beta karoten, lutein, zeaksantin, likopen. V korenju je največ alfa in beta karotena, iz katerih se v telesu sintetizirajo različne oblike vitamina A. Retinol, ena od oblik vitamina A, je sestavni del živčnih receptorjev, ki so občutljivi na svetlobo. Za zdravo kožo ter sluznico dihal, črevesja in sečil je potreben vitamina A v obliki retinojske kisline. Vitamin A je esencialno hranilo (telo ga ne more sintetizirati), zato ga moramo zaužiti s hrano. Največkrat ga zaužijemo z živili živalskega izvora ali v obliki provitaminov z živili rastlinskega izvora. V nerazvitem svetu pride do pomanjkanja zaradi neustrezne prehrane. V razvitem svetu pa je pomanjkanje posledica kroničnih bolezni, povezanih z absorpcijo maščob. Pomanjkanje vitamina A povzroči predvsem nočno slepoto (vitamin A je gradnik očesnih receptorjev odgovornih za zaznavanje svetlobe). Pojavljajo se tudi težave s kožo, ki postane aknasta in luskava. Površine sluznic so suhe in poroženele ter tako posledično manj odporne na infekcije, zato se pogosto pojavljajo vnetja kože, dihal, sečil ali prebavil.

In ker je korenček tako zdrav, sem ga tokrat zamešala kar z navadno zeleno solato.

ZELENA SOLATA S KORENČKOM

Sestavine:

  • zelena solata
  • nakaljen mungo fižol
  • nariban korenček
  • sol
  • kis
  • bučno olje


Zelenjavo očistim, narežem in vsipam v veeeeliko skledo. Začinim s soljo, kisom in bučnim olejm, ter zmešam. 

NJAAAAAM!







Print Friendly and PDF

3 komentarji:

  1. Pozdravljeni, Vanja! Zanima me, če nakaljen mungo fižol tudi skuhate? Lep pozdrav, Maja

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Mungo fižol - nakaljen uporabljamo mi kar surov. Vem pa, da ga nekateri skuhajo.

      Izbriši
  2. Odlična kombinacija solate,korenje pa je moja stalnica v kuhinji,na še in še načinov.Vanja ,solata je videti božaska:)

    OdgovoriIzbriši