petek, 19. december 2014

ZAKAJ POTREBUJEMO VITAMIN D

Zaradi načina življenja in osiromašene hrane vitamina D praviloma ne dobimo v zadostni količini. Strokovnjaki so si enotni, da ga mnogim ne primanjkuje le pozimi, ko je sončnih žarkov manj, ampak tudi poleti, saj se med 11. in 15. uro zaradi močnih UV-žarkov soncu po navadi izogibamo.

V zadnjem desetletju strokovnjaki ugotavljajo, da so s pomanjkanjem tega vitamina povezane številne bolezni, ne le rahitis. vitamin D namreč prispeva k normalni ravni in absorbciji kalcija v krvi in s tem k ohranjanju zdravih kosit in zob. Prav tako prispeva k delovanju mišic in delovanju imunskega sistema , saj ima pomembno vlogo  pri delitvi celic. 

Vitamin D je topen v maščobi in je najpogosteje v dveh oblikah: kot vitamin D2 (ergokalciferol) in vitamin D3 (holekalciferol). Vitamin D2 je v rastlinskih živilih, medtem ko vitamin D3 zasledimo v živilih živalskega izvora. Vitamin D3 se lahko ob sončni svetlobi pod vplivom UVB-žarkov sintetizira tudi v koži. Ameriško združenje za klinično prehrano je že leta 2006 ugotavljalo, da gre za različni molekuli, ki nista enakovredni in da je oblika D3 več vredna.

V naši koži torej nastaja vitamin D3, kar poteka v dveh stopnjah. Za prvo stopnjo so potrebni UVB-žarki, druga pa poteka tudi ponoči iz tistega kar je nastalo na prvi stopnji. Ob normalni izpostavljenosti sončnim žarkom se v koži sintetizira 20 - 50 mikro gramov vitamina D dnevno. S sončenjem ni mogoče preseči primernih količin vitamina D, saj ga telo tvori le toliko, kot ga potrebuje.
Zaužiti vitamin D se v tankem črevesu učinkovito (okoli 80 %) absorbira po mehanizmu, značilnem za maščobotopne molekule, ter se nato prek limfnega sistema hitro prenese v jetra, kjer se presnovi. Vendar pa se ne shranjuje v jetrih, ampak v maščobnih tkivih in mišicah. 

Obstajajo različni pogledi na to koliko vitamina D potrebujemo, zagotovo pa lahko govorimo o pomanjkanju. Predšolski otroci naj bi po slovenskih študijah dosegali približno 21% priporočenega dnevnega vnosa, mladostniki pa 60%, kar kaže na slabo pokrivanje potreb po vitaminu D. Problem zadostnega vnosa vitamina D je pojavlja predvsem pozimi, saj je izpostavljenost sončni svetlobi veliko manjša kot poleti, a se ta težava pojavlja tudi v poletnem obdobju, saj smo čez dano pogosto v zaprtih prostorih. Ob tem moramo vedeti, da intenzivno poletno sončenje naredi več škode kot koristi.

V Sloveniji sprejeta prehranska priporočila se nanašajo na potrebo po vitaminu D v odsotnosti endogene sinteze, in sicer 800 UI za odrasle. Evropska agencija za varno hrano je leta 2012 povišala mejo zgornjega varnega dnevnega odmerka na 400 UI za odrasle. Natančen potrebe pa je težko določiti, saj je težko oceniti količino vitamina D, ki ga telo tvori samo. Pozimi ko je manj sonca in naše telo težje samo tvori vitamin D ga moramo zato s hrano vnesti nekoliko več kot poleti. Le malo živil vsebuje vitamin D v omembe vredni količini. To so mastne ribe, ribje olje, jetra ter jajčni rumenjak. Rastlinska živila vsebujejo zelo majhne ali pa nične količine vitamina D.








Print Friendly and PDF

Ni komentarjev:

Objavite komentar