Efektivni trening program zahteva efikasno sledenje trenažnega procesa, s ciljem lažjega sledenja napredka v določeni športni disciplini (govorimo o aerobnih športih). Za spremljanje laktata na treningu je potreben merilec le – tega in igla za vbod in odvzem krvi na prstu oziroma ušesnem mešičku.
Večina mlečne kisline, ki se ustvari v času aktivnosti se prenese iz mišice v kri. Če je vadba nizko intenzivna se mlečna kislina v aktivnosti porablja, ko preidemo preko neke meje pa se začne nabirati v telesu. Tej točki, kjer je produkcija laktata enaka porabi imenujemo laktatni prag, ki je ena izmed pomembnejših stvari pri merjenju napredka športnika. Na intenzivnostih do laktatnega praga je športnik sposoben delovati dalj časa (okoli ene ure), zato je ena izmer prioritet dvigovati hitrost v določenem športu pri laktatnem pragu. Na tekmovanjih v krajših razdaljah (veslanje na 2km, tek na 5km ipd.) je športnik seveda krepko nad laktatnim pragom.
Merjenje laktata iz krvi je natančno do nekje 5mmol/L, višje vrednosti niso več toliko natančne saj se laktat hitreje nabira v mišicah kot v krvi *Jacobs and Kaiser 1982, Jorfeldt, Julin-Dannfelt, and Karlsonn 1978; Robergers i suradnici 1989].
Pomembno je vedeti, da je laktatni prag visoko specifičen za posamezno vadbo. Če torej kolesar iz skuša uporabiti svojo novo napravo z vesli pri srčnem utripu laktatnega praga, bo kmalu postal utrujen. Pri veslanju namreč uporabljamo druge mišice in nevromuskularne vzorce. Ker so te mišice manj trenirane, bo kolesarjev laktatni prag pri veslanju znatno nižji.
Ni komentarjev:
Objavite komentar