SRČNA FREKVENCA

Srčni utrip oziroma pulz je niz tlačnih valov v arterijah, nastalih s potiskanjem krvi preko kontrakcije srčne mišice. Pulz oziroma frekvenca utripa srca je v veliki meri odvisna od stopnje telesne aktivnosti in se zaradi tega lahko koristno uporabi kot kontrola za intenzivnost treninga oziroma območja vadbe.

Pulz znaša v mirovanju pri netrenirani osebi nekje med 60 in 80 udarci na minuto. Športniki imajo te vrednosti nižje, med 30 in 50, nekateri tudi do 20 (obstajajo primeri športnikov z nevarnostjo zastoja srca in potreba po nošenju merilca z alarmom med spanjem, ko je utrip najnižji). To pomeni da se s treningom pulz v mirovanju niža. Do tega pride zaradi hipertrofije srca in povečanja udarnega volumna. To v praksi pomeni, da z enim udarcem srce prečrpa večjo količino krvi in mora posledično manjkrat udariti, da zadovolji potrebe telesa. Merjenje pulza v mirovanju se najlažje opravi takoj po bujenju, ko je telo spočito. Potrebno je meriti 60s. Jutranji utrip se v trenažnem procesu koristi pri zaznavanju pretreniranosti, za kar pa je potrebno spremljati vrednosti redno vsak dan. Če srčni utrip odstopa od običajnih vrednosti za 10-13udarcev/minuto je potrebno ta dan trening prilagoditi in zmanjšati intenzivnost ali pa enostavno počivati saj je telo pretrenirano.

Maksimalen srčni utrip variira pri vsakem posamezniku, približek pa si lahko določimo preko enačbe 220 udarcev/min – starost osebe (uporaba pri rekreativnih športnikih). Maksimalni pulz se niža z leti in na njega ne moremo vplivati s treningom. Nižati se začne po 10-15 letu starosti in se v povprečju zniža za en udarec na minuto vsako leto. Vrhunski šport zahteva točno izmerjen maksimalni pulz, ki se ga določi s progresivnim testom (dvigovanje hitrosti na določen dokaj kratek časovni interval). Test se opravlja najpogosteje na ergometru ali na tekaški preprogi.

Če je srčni utrip pri športniku višji kot običajno ali pa se športnik na treningu muči in ne more dvigniti srčne frekvence je to najverjetneje znak utrujenosti.

S pomočjo maksimalnega utripa se določijo športne cone obremenitve. Drugi način določanja zon je preko odstotka anaerobnega praga ali preko odstotka maksimalne moči, ki jo je športnik sposoben doseči (primer kolesarstvo). Za spremljanje pulza med treningom je najlažje koristiti uro z merilcem srčnega utripa, manj natančen način pa je merjenje s palcem na vratni arteriji. Uporabnost ure se kaže tudi v možnosti prenosa podatkov in analize treninga na računalniku.