NAJ BO...

Naj bo še tako natrpan delovni dan...
Naj vstanem še tako zgodaj,...
Naj prevozim še toooliko kilometrov,...
Naj pridem domov še tako pozno,...
Naj sem še tako utrujena,...

Za tek in peko slastnih dobrot imam vedno čas.

Vedno se najde kakšna luknja, ki jo je potrebno zapolniti.
Vedno obstaja čas, ki se ga da nekje odtrgati. Če ne gre drugače, pa od spanja.

Ej, kako fino je zvečer zadišalo iz pečice:

DOMAČI MASLENI TOAST KRUH
80 dag bele moke, kocka svežega kvasa, žlička sladkorja, žlička soli, 10 dag masla, topla voda

Moko presejem v večjo posodo, vanjo naredim luknjo v katero nadrobim kvas, le tega posipam z žličko sladkorja in zalijem z malo mlačne vode. Ko kvasec kipne, kar se zgodi po približno desetih minutah, dodam sol, maslo in mlačno vodo. Sestavine zmiksam v gladko testo, ki ga še ročno fajn pregnetem, prekrijem s svežo kuhinjsko krpo, ter pokrito posodo postavim v topel prostor.

Medtem, ko testo vzhaja, si privoščim minutke za sebe in tek. Ko se vrnem, testo že krepko sili iz posode, zato ga ponovno pregnetem in z njim napolnim pravokotni pekač. Postavim ga v segreto pečico in pečem cca. 60 minut. Prve pol ure na 250 stopinjah in nato do konca na 200 stopinjah.

Kakšnih 20 minut preden je kruh pečen, ga skipam iz pekača in ga takšnega - golega pečem do konca. Zakaj? Zato da se okrog in ogrog lepo zlatorjavo zapeče.

Ko je kruh pečen, ga postavim na rešetko in pustim, da se ohladi. Ja, to je teorija. V praksi, pa izgleda tako, da navalimo na njega takoj, ko je pečen, posledica česar je krepko zmaličenem izgledu.

Ko bi se znali brzdati vsaj prve pol ure! Potem ne bi bilo tega klavernega, polomljenega in zmasakriranega izgleda.