Glavni cilj pri sestavljanju jedilnika za treniranje je zagotoviti ustrezno količino kalorij s pestro hrano. Ni pomembno le to, da hrana vsebuje dovolj kalorij, s katerimi bomo zadostili energijske potrebe vadbe, temveč je izredno pomembna tudi vrsta energije.
Najboljši vodnik pri ugotavljanju, ali zaužijemo dovolj kalorij je tehtnica. Če nismo pretežki ali dehidrirani moramo jesti toliko, da ohranjamo težo.
Vrsto energijske hrane pa je nekoliko težje določiti. Idealno razmerje bi bilo: 15% energije naj bi dale beljakovine, 25 maščobe in 60 ogljikovi hidrati. Najboljši ogljikovi hidrati so kompleksni OH, škrob in ne sladkorji. Maščobe naj bodo polinenasičene (olja) in nenasičene (trde maščobe). Beljakovine bi morali dobiti iz različnih vrst hrane.
V dobi treniranja je uživanje bogate ogljikohidratne hrane nujno. Zaloge ogljikovih hidratov v mišicah - mišični glikogen se namreč konstantno izčrpavajo, če več dni zapored neprekinjeno treniramo 2 uri ali dlje. Če jemo hrano, ki vsebuje malo OH, se glikogen v mišicah začne stopničasto zniževati. Če pa redno uživamo hrano bogato z ogljikovimi hidrati, se te zaloge ne bodo tako zlahka izčrpale.
Vendar pa, glikogenska skladišča se med dvema napornima aerobnima treningoma kljub ogljikohidratni hrani nikoli ne napolnijo do konca. Napolnijo pa se, če en dan ne treniramo.
Skratka. V primeru človeškega stroja velja podobno kot pri dirkalnem avtomobilu, da je dosežek odvisen od kakovosti in količine goriva. Kdor zanemarja prehrano škodi svojemu treningu, se ogroža s poškodbami in boleznimi, ter končno škoduje tudi svojemu dosežku.
1
Ni komentarjev:
Objavite komentar