BABE, NA POHORJU JE PRAVLJICA!

Včerajšnji skok na Pohorje v prelepem sončenem vremenu so mi pohrustale druge obveznosti, a danes si ga nisem pustila odvzeti. Vse potrebne tekaške stvari sem že zjutraj vrgla v avto. Po službi sem se zapeljala direktno do Vzpenjače, ob pol petih parkirala, se v avtu preoblekla in se pognala v breg. Pa kaj, če je bila že tema! Fajn je bilo. Takoooo sem uživala, se prezračila in se nadihala svežega zraka. Pa kaj, če je snežilo! Saj sem imela kapo in rokavice. Pa kaj, če je bila megla! Uživala sem, ko sem po Jonatanki in Fiski sopihala proti vrhu. In prav zanimivo, prva misel, ki me je prešinila, ko sem prisopihala do vrha je bila:"Babe, na Pohorju je pravljica! Snežna pravljica!"

Ne moreš verjeti, kaj naredi umetna svetloba! Vrh Pohorja je ponoči tako osvetljen, da se zdi, kakor da je dan.