nedelja, 28. februar 2010

HITIM, DA ČESA NE ZAMUDIM

Glede, na dokaj visoke temperature, je najverjetneje to eden zadnjih smučarsko tekaških vikendov. Da bi ujela jutranje nekoliko nižje temperature in gladko smučino sem se kar podvizala in ujela prelepo jutro.

Že na poti me je spremljalo pisano prebujanje sonca.



A narava je bila tokrat neusmiljena. Sneg se je kar vrtinčil pred menoj, tako je pihalo.


Tik pod vrhom sem se ozrla na prebujajoči Maribor.

Ti grdi sivi oblaki so mi bili kar ves čas za petami.

A ko sem se vračala, mi je pogled nazaj pokazal, da je bil veter le močnejši in je oblake razpihal. Razkrilo se je prelepo modro nebo.

Če sem včeraj občudovala dopoldanske sence, sem danes opazovala ples oblakov in njihove skulpture na nebu.

Za konec sem ujela še en prelep pogled - sosednji vrhovi so se prav bahali v jutranjem soncu.

Joj, kako se je prilegla tale jutranja rekreacija! In če pomislim, da nekateri ob tej uri še spijo..... kaj vse zamujajo!
Print Friendly and PDF

sobota, 27. februar 2010

MOČ JUTRANJEGA SONCA

S Sašotom sva se zjutraj poslovila. On je odvandral na eno tedenske tiratlonske priprave v Lignano, jaz pa na Pohorje. Po sveži zrak in jutranje sonce.

Parkirala sem ob povezovalni cesti Bellevue - Areh, nataknila tekaške smuči in odrajžala proti Arehu.

Naša stran Pohorja je bila zjutraj še vsa v senci, vendar vrhovi dreves so bili takooo lepo osvetljeni.

Sonček je že kukal skozi krošnje dreves.


Prejšnji dan je zapadlo ravno toliko snega, da so bili vrhovi drevesa tako lepo obrobljeni.


Imela sem ta privilegij, da sem se prva pognala po vzorno pripravljeni smučini.

Cesta je bila še ovita v senco, vrhovi dreves pa so se ponosno svetili v soncu.

Polno majhnih kristalčkov se je svetilo v jutranjem siju.
Otroški poligon je sameval - za njih je bilo jutro še prezgodnje, vendar prvi smučarji so se že zbirali pred hišico za prodajo kart.

Kakšne sence dela jutranje oz. zgodnje dopoldansko sonce se s slikicami ne da prikazati. To enostavno moraš doživet!
In ko se je na progi pričela kopičiti množica tekačev, sem jo jaz že veselo mahala v dolino.
Print Friendly and PDF

petek, 26. februar 2010

KAKŠNA PRIJETNA DOGODIVŠČINA

Včeraj je ta neverjetna ultra-vrtnarka, ultra-turna smučarka, ultra-tekačica, ultra-blogerka in ultra...., ne vem kaj še vse, se mi pa zdi, da vse kar počne, počne ultra.

No, pa da ne bom zabredla. Ruth je na svojem blogu objavila postopek o izdelavi domačih kosmičev, ki me je taaako navdušil, očaral in prepričal, da sem še isti dan pobrskala po spletu in naročila kosmičnik tudi za naše gospodinjstvo.

In glej, naključje je prineslo, da sem še isti dan morala peljati Jerneja v nakupovalni center, kjer je on zavil v športno trgovino, jaz pa nikamor drugam kot v trgovino z naravno prehrano. Po luščeni oves (da se mi slučajno ne zgodi, da bo prispel aparat za izdelavo kosmičev, jaz pa ne bom imela semen). In glej ga zlomka. Prijazna gospa, ki mi je prodala semena, se je ponudila, da mi jih kar v trgovini tudi zmelje.
Tako sem še isti dan domov prispela z vrečko svežih kosmičev in vrečko luščenega ovsa. Joj, kako se je po večernem teku prilegel okusen sadno - žitni obrok!

In kar je napisala Ruth:
"Prepričana sem, da kosmičev potem nikoli več ne boste kupili v trgovini."
drži kot pribito. Sveže izdelani kosmiči so neprimerno boljši od kupljenih. V bistvu se z njimi sploh ne morejo primerjati.




Print Friendly and PDF

četrtek, 25. februar 2010

NEKAJ LEPEGA ZA ANO

...kadar pa uspem spraskat skupaj še par taaaako redkih prostih minut,...nastane tudi kakšna takšna malenkost. Ti so bili obljubljeni Ani.







Print Friendly and PDF

sreda, 24. februar 2010

ROZA ODTENEK V KRUHU

Pri peki domačega kruha mnogokrat eksperimentiram, poskušam in ustvarjam. Res je, da mi kdaj pa kdaj ne uspe povsem po pričakovanjih. Pa nič hudega. Naslednjič poskusim znova in če ne uspe spet znova. Prej ko slej rata.

Tokrat sem eksperimentirala z vinom v kruhu. ...pa brez skrbi od tega kruha nisi pijan, saj alkohol med peko izhlapi ostane pa lepa roza barva.

PISAN TERANOV KRUH
Belo testo:
50 dag gladke moke, polovica kocke kvasa, žlička sladkorja, sol, žlička olja, voda

Rdeče testo:
50 dag gladke moke, polovica kocke kvasa, žlička sladkorja, sol, žlička olja, teran

Vzamem dve skledi. V prvo vsujem gladko moko, na sredini naredim jamico v katero nadrobim kvas, posujem z žličko sladkorja, zalijem z mlačno vodo in pustim cca. 10 min. da vzhaja. Enak postopek ponovim z moko v drugi skledi.

Ko kvasec kipne, dodam žličko soli, malo olja, ter testo v prvi skledi prelijem z vodo, testo v drugi skledi pa s teranom. Maso najprej zmiksam in jo nato še ročno pregnetem, postavim na topel prostor, prekrijem s čisto kuhinjsko krpo, ter pustim približno eno uro, da vzhaja.

Po eni uri testo v obeh skledah ponovno dobro pregnetem in postavime na toplo še za naslednjih 45 min.

Kruh oblikujem tako, da iz vsake mase posebej zarolam štruco. Nato ti dve tanki štruci prepletem v kruh in fajn stisnem skupaj, da se masi sprimeta v eno veliko štruco kruha.

ZANIMIVA KOMBINACIJA!!!

Print Friendly and PDF

torek, 23. februar 2010

ODA TEKU


Stopala lahkotno hitijo po mehkem listju. Mišičje se greje in odlaga težo dolgega dne. Kisik preplavlja bilijone telesnih celic. Vsak korak sprošča duha in pospravlja po glavi, dokler misli ne poletijo. V trebuhu se odpre skrinjica s poživili in telo začne prekipevati od veselja.

Ja, tako lepo je lahko med tekom!

In ko minejo ti dooolgi zimski dnevi. Ko se dvigne megla in posije sonce. Ko se temperatura dvigne v pozitivno smer. In ko se prične nasmihati pomlad, udari na plano refleks za tek, ki me kar napolni z energijo. Noge me same ponesejo do vhodnih vrat in naprej,... v naravo.

Tokrat sem jo mahnila naravnost na Pohorje.

Vajena cestnih tekov sem se zagnala v breg, kakor da je neskončna ravnina. Kar hitro sem padla nazaj v realnost, upočasnila tempo, ter pričela sopihati proti začrtanemu cilju.

Pri Šarhovi hruški sem prvič pogledala v dolino

Cesta je zavila ostro v levo - proti Šumiku, Arehu in Glažuti.

Vse višje sem se vzpenjala, bolj je bilo toplo in manj snega.

Škoda, da se je pisani zahod sonca zaradi oblakov videl le v tanki črti.


Še zadnji pogled v dolino, kjer so se počasi že prižigale lučke.
... in današnja tekaška tura se je tako zaokrožila v celoto.

Print Friendly and PDF

ponedeljek, 22. februar 2010

VITAMINI SO ANTIOKSIDANTI

Telesna presnova je odvisna od preskrbe s kisikom, ki ga dobimo z dihanjem. Telo rabi kisik za pridobivanje energije iz hranilnih snovi, hkrati pa kisik omogoča tvorbo prostih radikalov. To so agresivne molekule, ki vsebujejo kisik z uničevalnim učinkom. Nastajajo z normalnimi presnovnimi procesi, njihov nastanek pa spodbujajo tudi škodljive snovi iz okolja.

V boj proti napadom prostih radikalov se lahko poženemo z antioksidanti, med katere spadajo tudi vitamini E, C in beta karoteni. Delujejo kot lovilci prostih radikalov, pri čemer do sedaj še ni jasno koliko posameznega antioksidativnega vitamina ja potrebno za optimalno zaščito telesa. Zato je potrebno poskrbeti za dobro preskrbljenost z vsemi tremi vitamini, ki skupaj tvorijo precej široko obrambno linijo.

V sadju in zelenjavi je veliko antioksidativnih vitaminov, zato je priporočljivo, da se ga čim pogosteje uvršča na naš jedilnik.

Vitamin E
Se nahaja v rastlinskih oljih in margarini z visokim deležem nenasičenih maščobnih kislin.

Vitamin C
Najdemo v črnem ribezu, agrumih, papriki, zeleni listnati solati, krompirju,…

Beta karoten
Med drugim vsebujejo zlasti korenje, brokoli, ohrovt, peteršilj, koper, špinača, melone, marelice,…

SADNI NAPITEK IZ JABOLKE, BANANE IN POMARANČE
2 jabolki
2 pomaranči
1 banana

Jabloka očistim, pomaranče in banane pa olupim. Sadje narežem na koščke, zmiksam, ter natočim v kozarce.

NA ZDRAVJE!







Print Friendly and PDF

nedelja, 21. februar 2010

TAKŠEN DAN TI DA KRILA

Če je bila včerajšnja sobota tista ta prava za kuhanje in praznovanje, je bila današnja nedelja za uživanje, rekreacijo, sveži zrak, objem narave, ...

Dan, ki ti da krila!!

Povezava Bellevue - Areh nudi toooliko prelepih pogledov!

Drevesa so ravno toliko gosta, da skozi njih takooo prijetno kuka sonce.
Enkrat pogledam navzdo, spet drugič navzgor.
Nekatera drevesa so še kar na debelo obložena s snegom.

Če dobro pokukaš skozi veje vidiš Maribor.


Kar hitro se bližam koncu poti, oziroma šele začetku urejene tekaške steze.
Še skok mimo jezera, čez otroško smučišče, mimo hotela Areh in že sem na vrhu.

Print Friendly and PDF