Glede, na dokaj visoke temperature, je najverjetneje to eden zadnjih smučarsko tekaških vikendov. Da bi ujela jutranje nekoliko nižje temperature in gladko smučino sem se kar podvizala in ujela prelepo jutro.
Že na poti me je spremljalo pisano prebujanje sonca.
Že na poti me je spremljalo pisano prebujanje sonca.
A narava je bila tokrat neusmiljena. Sneg se je kar vrtinčil pred menoj, tako je pihalo.
Tik pod vrhom sem se ozrla na prebujajoči Maribor.
Ti grdi sivi oblaki so mi bili kar ves čas za petami.
A ko sem se vračala, mi je pogled nazaj pokazal, da je bil veter le močnejši in je oblake razpihal. Razkrilo se je prelepo modro nebo.
Če sem včeraj občudovala dopoldanske sence, sem danes opazovala ples oblakov in njihove skulpture na nebu.
Za konec sem ujela še en prelep pogled - sosednji vrhovi so se prav bahali v jutranjem soncu.
Joj, kako se je prilegla tale jutranja rekreacija! In če pomislim, da nekateri ob tej uri še spijo..... kaj vse zamujajo!