MOČ JUTRANJEGA SONCA

S Sašotom sva se zjutraj poslovila. On je odvandral na eno tedenske tiratlonske priprave v Lignano, jaz pa na Pohorje. Po sveži zrak in jutranje sonce.

Parkirala sem ob povezovalni cesti Bellevue - Areh, nataknila tekaške smuči in odrajžala proti Arehu.

Naša stran Pohorja je bila zjutraj še vsa v senci, vendar vrhovi dreves so bili takooo lepo osvetljeni.

Sonček je že kukal skozi krošnje dreves.

Prejšnji dan je zapadlo ravno toliko snega, da so bili vrhovi drevesa tako lepo obrobljeni.

Imela sem ta privilegij, da sem se prva pognala po vzorno pripravljeni smučini.

Cesta je bila še ovita v senco, vrhovi dreves pa so se ponosno svetili v soncu.

Polno majhnih kristalčkov se je svetilo v jutranjem siju.

Otroški poligon je sameval - za njih je bilo jutro še prezgodnje, vendar prvi smučarji so se že zbirali pred hišico za prodajo kart.

Kakšne sence dela jutranje oz. zgodnje dopoldansko sonce se s slikicami ne da prikazati. To enostavno moraš doživet!

In ko se je na progi pričela kopičiti množica tekačev, sem jo jaz že veselo mahala v dolino.