torek, 23. februar 2010

ODA TEKU


Stopala lahkotno hitijo po mehkem listju. Mišičje se greje in odlaga težo dolgega dne. Kisik preplavlja bilijone telesnih celic. Vsak korak sprošča duha in pospravlja po glavi, dokler misli ne poletijo. V trebuhu se odpre skrinjica s poživili in telo začne prekipevati od veselja.

Ja, tako lepo je lahko med tekom!

In ko minejo ti dooolgi zimski dnevi. Ko se dvigne megla in posije sonce. Ko se temperatura dvigne v pozitivno smer. In ko se prične nasmihati pomlad, udari na plano refleks za tek, ki me kar napolni z energijo. Noge me same ponesejo do vhodnih vrat in naprej,... v naravo.

Tokrat sem jo mahnila naravnost na Pohorje.

Vajena cestnih tekov sem se zagnala v breg, kakor da je neskončna ravnina. Kar hitro sem padla nazaj v realnost, upočasnila tempo, ter pričela sopihati proti začrtanemu cilju.

Pri Šarhovi hruški sem prvič pogledala v dolino

Cesta je zavila ostro v levo - proti Šumiku, Arehu in Glažuti.

Vse višje sem se vzpenjala, bolj je bilo toplo in manj snega.

Škoda, da se je pisani zahod sonca zaradi oblakov videl le v tanki črti.


Še zadnji pogled v dolino, kjer so se počasi že prižigale lučke.
... in današnja tekaška tura se je tako zaokrožila v celoto.

Print Friendly and PDF

6 komentarjev:

  1. Pridna, pridna Tekačica!!!!
    Pozdravček od ene gorenjske :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Ruth - jaz pridna, ki tebi niti do kolen ne sežem?

    Sebi - bila sem na cesti, na kateri si bila videna v nedeljo. Cesta Ruše - Martnica - Glažuta.

    ...pa prijetne treninge obema!!!

    OdgovoriIzbriši
  3. A potem tečeš po isti poti gor in dol ali narediš kje krožno pot? Zato sprašujem, ker sedaj ko je še sneg na planinskih poteh ni ravno varno teči navzdol... Po isti poti se mi pa ne da gor in dol...

    OdgovoriIzbriši
  4. Sebi moram te razočarati. Po isti poti grem gor in dol. Saj tudi meni to neeee diši!!!

    OdgovoriIzbriši
  5. Saj smao še malo, pa bomo lahko krožne ture delali po Pohorju... Sedaj pa res že komaj čakam, da sneg pobere....

    OdgovoriIzbriši