VTISI PO ENEM TEDNU

Rovinj - prelepo obmorsko mestece, s starimi hišami, ozkimi uličicami, kamnitimi zidovi,...mesto z dušo.

21 kilometrski tek v Rovinju sem na koledar uvrstila že zelo zgodaj spomladi. In sedaj je bil čas, da se ga udeležim. V družbi same s seboj. Krenila sem zgodaj, s časovno rezervo, ki sem jo namenila za sprehod po mestu, prijavo, preoblačenje, iskanje parkirišča,....

Že zjutraj sem vedela, da bom uživala. Sonce, nebo brez oblačka, temperature dokaj visoke in lahen vetrc z morja.

Preko 100 se nas je zvrstilo na štartu. Pok pištole nas je pognal čez štartno linijo. Skozi mesto in proti rovinjskim gričem. Kaj hitro mi je bilo jasno, da se tokrat nisem udeležila klasične cestne dirke, temveč teka po gričih, makadamu, pesku in gozdu. Proga nas je vodila gor, dol, gooooor, pa fejst dol, ponovno čez mesto, pa na drugi strani ponovno gor, pa dol pa gor in gor in gor in končno tik pred ciljem (ko sem že mislila, da nikoli več ne bomo nehali teči navkreber) ponovno navzdol in v cilj.

A bilo je fajn. Definitivno ne dirka na čas (vsaj za mene ne), temveč dirka na - kolikor te nesejo noge.

NAJ, NAJ RAZLOGI ZA SPOMLADANSKI TEK

1. Prične se sezona kratkih hlač in majic.
2. Prelepa pokrajina, pisana in cvetoča drevesa.
3. Tek brez rokavic in kape.
4. Daljši dan. Sonce vstane hitreje in zaide kasneje.
5. Za ovinkom že stoji poletje.
6. Na teku nisi sam. Družbo ti delajo žvrgoleči ptički.
7. Poganja te energija sonca.
8. Božajo te nežne spomladanske barve.
9. Tek je najboljša dieta in idealna anti-celulitna krema (ultra navodilo za uporabo najdemo pri Ruth)

ROVINJSKI POLUMARATON

Po lanski ne preveč posrečeni polovički v Radencih, ko je udarila prva pomladanska hica, ko me je matrala neka čudna utrujenost, ko sem kljub spremljevalcu dehidrirala tako, da sem komaj prišla do cilja, sem se definitivno odločila, da naslednjih par let v Radence več ne grem.

Letos sem si poiskala drugo lokacijo. To je Rovinj. Tek je sicer terminsko nekoliko prej kot Radenci, a nič hudega. Planov imam še cel kup.

Torej. Danes sem v Rovinju. Tečem, uživam in se imam fajn!

UMAZANI NJOKI

Ko se pričenja sezona tekem, se v naši kuhinji pričenja tudi intenzivna sezona testenin na vse načine, ki se jih le uspemo domisliti. Mnogokrat kuhinja izgleda kot en velik peskovnik, v katerem umazana do vratu ustvarjam potičke, skulpture, gradove,.... predvsem pa se zelo zabavam.

RŽENI SKUTINI NJOKI S PETERŠILJEM
40 dag skute, 20 dag enotne moke, 20 dag ržene moke, 500 g skute, žlička soli, peteršilj, 1 jajca

Sestavine odmerim in stresem v skledo. Zmiksam, oblikujem kepo in postavim za eno uro v hladilnik.

Oblečem tekaške hlače in majico, ter se odpravi teč. Ko se vrnem, Vzamem maso iz hladilnika, oblikujem svaljke premera približno 2 cm, ter jih narežem na približno 2 cm dolge kose - njoke. Med tem, ko izdelujem njoke pristavim lonec z osoljeno vodo. V vrelo vodo namečem sveže njoki in jih kuham približno 10 minut - tako da priplavajo na površino.

Serviram jih z okusno in enostavno omako iz paradižnika, česna in bazilike.

NJAMČI!!

JUTRANJA INVESTICIJA

Ali ste vedeli, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva? A mnogi si prav zjutraj ne privoščijo par tistih kratkih dragocenih minut, da bi si pripravili kos kruha ali pa slastne in sočne kosmiče.

In potem se zgodi, da telesu zmanjka energije že opoldan, kar mnogokrat privede do poseganja po nezdravih hamburgerjih, hitrih sendvičih, raznih ocvrtih prigrizkov,...Skratka, po hrani, ki telo naredi še bolj utrujeno kot je.

Investicija v pripravo jutranjega obroka se nam v vsakem primeru povrne v obliki boljšega počutja!

Prvi korak pri pripravi tega pomembnega jutranjega obroka je že slasten in svež sadni napitek:

SADNI NAPITEK IZ BANAN, HRUŠK IN GOZDNIH SADEŽEV
2 banani, 3 hruške, skodelica gozdnih sadežev

Banane in hruške očistim, narežem na koščke ter vsipam v posodo za miksanje. Dodam gozdne sadeže in sestavine dobro zmiksam.

SLASTNA JUTRANJA ENERGIJA!

KALČKI NEKOLIKO DRUGAČE

Mnogokrat tek izkoristim za razmišljanje in tuhtanje. V mislih sestavim jedilnik za večerni obrok, napravim spisek sestavin in v mislih tudi skuham. Joj, koliko tekaškega časa porabim včasih, da se spomnim nekaj izvirnega. Nekaj malo drugačnega kot ponavadi. Predvsem pa okusno in kar se da hitro pripravljeno.

Tokrat sem uporabila kalčke, a v nekoliko drugačni obliki kakor običajno:

MESNA ROLADA S KALČKI IN POROM
stari kruh, mleto meso, čebula, jajce, sol, poper, česen, mleko, por, kalčki, svež peteršilj

Stari kruh ali žemlje narežem na koščke, ter ga prelijem z mlekom in pustim kakšnih 20 minut, da se fajn napije. Nato ga fino pretlačim z vilicami, dodam mleto meso in narezano, ter prepraženo čebulo. Začinim s soljo, poprom in česnom, dodam jajce, ter maso dobro zmešam, da se sestavine sprimejo.

Mesno maso enakomerno razporedim preko folije, posipam s porom narezanim na kolobarčke, kalčki lucerne in svežim peteršiljem. S pomočjo folije zvijem v rulado, položim v ozek in dolg pekač, ter pečem približno eno uro na 180 stopinjah.

RES OKUSNO!

V ČAKALNICI

Kako neusmiljeno tečejo ure. Pa dnevi in tedni. Šele ti mladi dolgi poganjki so me opozorili, kako hitro se svet vrti. Kar pozabila sem na njih - na svoje pikaste bučke. Taaaako velike so že.

Končno sem si vzela čas in jih posadila v lonec. Napolnila sem ga z zemljo, naredila jamico in vanjo položila pikaste buče. Sedaj pridno čakajo, da jih prestavim v vrt. Seveda, ko bo dovolj toplo.

Upam, da bodo uspele!!!

PRVI POIZKUS V MRAZU IN DEŽJU

Kolikor se da se poskušam držati načela: "Če se le da, je v življenju potrebno preizkusiti vse kar te veseli in v čemer uživaš!"

V duhu takšnega razmišljanja sem se včeraj odpravila na moj prvi duatlon. Po sobotnem prelepem sončnem in toplem dnevu, ki sem ga preživela v sodniški funkciji na bazenu, sem zvečer spakirala stvari za tek in kolesarjenje in v nedeljo zjutraj sva s Sašotom že brzela proti Ribnici. Kar hitro sem ugotovila da "boljšega" termina za nove podvige nisem mogla izbrati. Že v Celju so nas pričakali črni oblaki, v Ljubljani je že fajn deževalo, da o Ribnici ne govorim. Pri sedmih stopinjah je lilo kot iz škafa.

Že kratek ogled kolesarske proge mi je zmočiv vsa topla oblačila. Mraz me je pa tako prebadal, da če kdo reče, da mu od mraza škripajo zobje, ni to nič. Škripali so mi zobje in tresle tako roko kot noge.

A bila sem odločena. Grem v vsakem vremenu. Hitro sem se zaprla v avto, prižgala gretje na ful, ter v 45 minutah posušila stvari. Ponovno sem se oblekla. Zimsko. Skoraj bolj zimsko kot pozimi. In se odpravila na štart.

A kako tekmovati in izvesti menjavo iz teka na kolo in obratno. Že itak se mi je zdel to velik podvig a postavilo se mi je za marsikoga smešno vprašanje. Ali naj tekmujem bosa, si pripnem čevlje na kolo, tečem bosa iz menjalnega prostora do štarta kolesarskega dela in si čevlje obujem šele po skoku na kolo? Ali tekmujem v nogavicah, se preobujem v menjalnem prostoru, tečem s kolesarskimi čevlji do štarta kolesarskega dela, skočim na kolo, pripnem čevlje in kolesarim naprej?

Profiji s takšnimi vprašanji seveda nimajo problemov a za mene je bil v tistem trenutku to največji problem. Pa sem se gleda na mraz in dež kar hitro odločila. Tekmovala bom bolj komot, torej v nogavicah, pa kar bo bo.

In smo štartali. 5 km teka, 20 km kolesarjenja in ponovno 2.5 km teka. Dež je celo ponehal, ogrelo se je na "visokih" 10 stopinj in za prvič je šlo super.

VSE JE V GLAVI!!

Naj se čuje še tako smešno. Vendar znova in znova ugotavljam, da je res.

90% tekaške aktivnosti opravim z glavo. Glava je tista, ki me zjutraj vrže iz postelje in postavi pred vrata. Glava je tista, ki me v mrazu in dežju požene na cesto. In ona je tista, ki mi narekuje hiter ali počasni tempo. Prav tako je glava tista, ki se odloči kako hitro bom tekla, kako daleč in koliko.

Glava je šef – telo le izpolnjuje njene ukaze!!

Zato (moj) nasvet vsem novopečenim tekačem:

Vse je v glavi. Če se ti zazdi, da več ne gre, da ne boš zmogel niti sekunde več, da ne boš zmogel naslednjega metra,... Ne ustavljaj se! Teči! Naredi dodatnih 10 metrov. In zatem še 10, pa še 10,… Telo zmore in bo ubogalo, ter spoznalo, da zmore več, kot mu narekujejo misli.

PET NA DAN

Kljub številnim reklamam o zdravi in nezdravi prehrani še vedno velja, da lahko določene vrste sadja in zelenjave prištevamo med tako imenovano “super – hrano”, ki lahko učinkuje preventivno pri nastanku raznih bolezni.

“Super” sadje in zelenjava sta običajno močno pisanih barv, pri čemer vsaka barva predstavlja določeni fitonutrient, kot na primer likopen v paradižnikih, karoteonidi v rumenih in oranžnih sadeži, ter flavonoidi v borovnicah.

Tukaj je nekaj teh “super – živil” za katere pravijo, da preprečujejo tudi nastanek raka: rumena in rdeča paprika, jagode, borovnice, oreški, kapusnice, čebula, česen,...

In kaj imajo ta živila skupnega? Vsa so več ali manj zelo prijetnega okusa. Zato sem prepričana , da se splača potruditi in uživati čim več različnih vrst pisanega sadja in zelenjave. Čimbolj raznobarvni so sadeži, tem več različnih vitaminov, antioksidantov in mineralov vsebujejo.

SADNI JAGODA - KIVI NAPITEK
jagode, kivi

Kivi olipim in narežem, ter stresem v posodo za miksanje. Dodam jagode in zmiksam slasten napitek.

POSKUSITE!

RIŽOTA S ŠPARGLJI

Spomladi, ko na primorskem in v dalmaciji začno brsteti sredozemski hrasti, cveteti brnistre, poganjati divji koromač, regrat in melisnice, med značilnim nizkim rastjem iz robid, šopov ostre in visoke trave sramežljivo pokukajo na dan temno zelene mladice divjih špargljev.

Že od nekdaj veljajo za delikateso in hkrati za zelo zdravo živilo. Mi jih uživamo tudi na takšen način:

RIŽOTA IZ DIVJIH ŠPARGLJEV
piščančji file, čebula, česen, šparglji, grah, riž, olivno olje, sol, poper, voda, parmezan

Čebulo narežem in jo prepražim na olivnem olju. Dodam na koščke narezano meso piščančjih prsi in ga hkrati s čebulo pražim dodatnih par minut. Dodam narezane šparglje, grah in česen, ter vse sestavine še dodatno prepražim. Zalijem z malo vode (toliko, da se ne prismodi), solim in popram. Medtem, ko se omaka kuha, posebej pripravim riž. V veliko lonec natočim vodo, jo solim in zavrejem. Dodam riž in ga kuham tako dolgo, da je še al-dente. Ko je riž kuhan ga odcedim in ustrezno količino primešam špargljevi omaki.

Jed potresem z naribanim parmezanom in postrežem.

DIVJA DOBROTA IZ NARAVE

Podaljšani vikend velikonočnih praznikov takooo radi preživimo ob morju. Nadihamo se slastnega vonja po borovcih, pretegnemo ude na svežem morskem zraku, se nekoliko segrejemo, uživamo v prelepih cvetovih prvih pomladanskih rožic in se do sitega najemo te slastne divje dobrote - špargljev. V dalmaciji jih imenujejo sparoge.

Pripravimo jih na raznorazne načine. Z jajčko, kuhane - kot priloga, v juhi, v omaki za testenine, ...

Mmmmmm, kako teknejo!

In tako rada jih nabiramo!

TEKOČE SONCE

Sveži sadni in zelenjavni sokovi s svojo prehransko vrednostjo pogosto tako izdatno oplemenitijo našo vsakdanjo prehrano, da čudovito spremembo v počutju opazimo že po mesecu ali dveh.

Okusni plodovi so prav tisti "dejavnik življenja" v hrani, ki ga potrebujemo. Prav zaradi tega "dejavnika življenja" so sokovi tako dragoceno dopolnilo k uravnoteženi prehrani. Če želimo prejeti ta vitalni material, morajo biti sadeži in zelenjava, ki jih sočimo živi.

Življenje v sadju in zelenjavi je pod tako močnim vplivom sonca, da nekateri imenujejo sokove tudi "tekoče sonce". Na naše življenje neposredno vplivata tudi zemlja, iz katere rastline, ki jih jemo črpajo rudninske snovi in voda, ki po rastlini prenaša življensko pomembne hranilne snovi.

Uživajmo živo hrano!

SADNI NAPITEK IZ HRUŠK, BANANE IN KIVIJA
2 hruški, 1 banana, 4 kiviji

Sadje olupim, očistim in narežem na kose. Zmiksam ter natočim v kozarce.

OKUSNO IN OSVEŽILNO!