Ignoriranje. Kadar se slabo počutimo, poskusimo pustiti mislim, da gredo mimo. Ko to storimp, smo že na pol poti k pozitivnemu mišljenju.
Odvračanje pozornosti. V zadnjem delu napornejšega teka se počutimo slabo. Utrujeni smo, vroče nam je, želimo se ustaviti, bolijo nas noge. Mogoče nam za tek sploh ne bo več mar. Vsi dobivajo takšna sporočila. To ni nujno res problem, razen če ne vztrajamo na tem. Če smo utrujeni se poskušajmo osredotočiti na stvari okrog sebe in utrujenost bomo lažje pozabili. Opazujmo predmete in objekte in si jim sami sebi opisujmo. Osredotočimo se na malenkosti ali pa na en predmet, ki vodi k naslednjemu (serija električnih dorogov, oznake ob cesti, naslednji tekač,...)
Projekcija. Osredotočimo se na realne cilje, nato si v mislih predstavljamo situacijo. Predstava je tako močno pretvarjanje, da se stvari na koncu res uresničijo. Predstavljajmo si, da smo cilj že dosegli in nameravamo uspeh še enkrat ponoviti. To nam do dalo potrebno samozavest. V 4-6 mesečnem obdobju treniranja si lahko popolnoma "operemo možgane". Ko cilj enkrat mentalno osvojimo, postane del nas.
Lahko se negativne misli pojavijo tudi, ko si predstavljamo sami sebe na tekmi. Predstavljajmo si samega sebe tik pred ciljno črto, vse imamo pod kontrolo, vidimo celo čas na semaforju. To nam pomaga ohranjati ritem in tempo, ki ga potrebujemo, da dosežemo cilj.
Sprostimo se. Kadar smo sproščeni hranimo svojo energijo in imamo več možnosti za doseganje ciljev. Napetost je ponavadi posledica strahu, da nam ne bo uspelo imeti vsega pod kontrolo.
Če smo realni, pozitivni in sproščeni iz svojega telesa potegnemo največ!