nedelja, 22. april 2012

...PA SEM GA ODTEKLA

Tako, Beograjski maraton je za mano.
Kako je bilo? Težko, trasa maratona ni lahka. Pričen se na hribu, nato tečeš kakšen kilometer po revnem, se nekoliko povzpneš in nato 3-4 km tečeš navzdol, kar je zelo varljivo, ker te lahko takoj potegne v prehiter tempo. Nato je proga cca. 32 km pretežno ravninska z manjšimi vzponi in spusti. 3 km pred ciljem, pa se najprej povzpneš na most, nato se proga nekoliko zravna in nato moraš zagristi v klanec. Konkretno. Cilj je ponovno na bregu. Pa še vročina je bila. Sonce in 22 stopinj. A vročina ni bila kriva za slab rezultat, ker bi v vsakem primeru "crknila". Sicer pa sem že itak vajena. Spomladanski teki mi očitno niso pisani na kožo.

Cajt? Slab oz. krepko pod načrtovanim. 3:26:48. Sem si pa zato v 3 kilometerskem ciljnem šprintu v breg, 500 m pred ciljem pritekla tretje mesto v absolutni konkurenci. To pa tudi nekaj šteje, a ne?

Vtisi? To je balkan in bo tako še dolgo ostalo. Mesto umazano in na pol razpadajače. V centru so vidni ostanki bombardiranih poslopij, stoenk in jugecov vidiš kolikor hočeš. Novi beograd z novimi trgovskimi centri in blokovskimi naselji na eni strani in ciganskimi hišami iz kartona na drugi.

No, seveda so pa tudi svetle izjeme. Skadarlija - boemska četrt z mnogimi galerijami in dobro hrano. Prijetno urejena trdnjava Kalemegdan. Potem je tukaj mestna četrt z dušo, postavljena ob sotočju Save in Donave - Zemun s tržnico kakršne še nisem videla. In pa seveda nova Beograjska znamenitost. Most na Adi. Veličasten. Saj je verjetno še več lepih stvari, a si jih v enem dnevu nisva uspela pogledati.













Bogi reveži, so se načakali, da je tretja ženska pritekla v cilj. Na stopničke so me poslali direktno iz cilja, tako da se niti preobleči nisem uspela.


Po teku se je pive takoooo prileglo!

Print Friendly and PDF

7 komentarjev:

  1. Čestitke za tretje mesto in .... po mojem dojemanju tudi odličen rezultat ;)
    Blog, dva nazaj ste pisali, kako se lotiti maratona. Sama sem pred tem, da se enkrat v prihodnosti lotim prvega (in do takrat pridno nabiram polovičke). Zato me zanima, kako je s tem "zidom", s katerim se bojda soočiš nekje po 35 km. Veliko sem prebrala, se psihično pripravljam (in fizično seveda tudi, hehe), a vseeno je vsako mnenje oz. osebna izkušnja dobrodošla. Torej, kako vi doživljate ta zid, če vas sploh doleti, koliko časa traja, in, ali je bil prvi drugačen, kot so sedaj, ko ste že izkušeni.
    Vem, veliko vprašanj... Ko boste utegnili.
    Pa dober tek še naprej!

    OdgovoriIzbriši
  2. Ne glede na čas: bravo za stopničke!
    Sedaj, ko imaš fazo počivanja, te pa povabim na pohajkovanje po najini bljižni okolici. V breg, saj veš. Javi kak dan prej, ko boš imela kaj časa (samo v soboto me ni, ker grem plezat ;-).

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Oooo, že danes bi šla, a imam taaaakšno gužvo, da ne vem kje se me glava drži. Upam, da mi bo uspelo odtrgati si kakšno urico za sebe! Se javim!

      Izbriši
  3. Iskrene čestitke in kapo dol! Bravo! Kljub višje postavljenim ciljem, si moraš za tak uspeh tudi sama sebi čestitati!

    OdgovoriIzbriši
  4. Bravooo, klap klap klap (ploskam).
    Sem prej na FB pri Rolbeku prebrala o tvojem uspehu, pa sem čakala, da ti čestitam še tu!!
    Super si!

    OdgovoriIzbriši
  5. Hvla za čestitke! Ostal bo lep spomin na doseženo uvrstitev, s časom pa reees nisem zadovoljna!

    OdgovoriIzbriši