ŽENSKE IN VZDRŽLJIVOSTNI TEK - III.

Motnje v prehranjevanju

Tekačico lahko močno oslabijo motnje v prehranjevanju. Anoreksijo nervozo lahko sproži že nekaj nepremišljenih opazk trenerja, staršev ali vrstnikov oz. vrstnic. Ne pesti pa samo žensk, ampak tudi moške, čeprav manj pogosto. Definiramo jo kot “hudo motnjo v prehranjevanju”, v resnici pa pomeni izgubo želje po hrani zaradi živčnih vzrokov. Dekleta oz. ženske, ki trpijo za anoreksijo, imajo občutek, da so predebele, čeprav so v resnici predrobne. V glavnem so prepričane, da bi morale za uspešno ukvarjanje s športom shujšati bolj, kot je zanje dobro. Ko dosežejo dober rezultat, so prepričane, da bi lahko še boljšega, če bi še nekoliko shujšale. Hujšanje končno postane obsedenost, in celo če so rezultati zaradi tega slabi, menijo, da bi lahko nekdanje dosegale le, če bi shujšale še bolj.

Znamenja, ki nakazujejo možnost anoreksije nervoze, so:

• hujšanje

• nenehno tehtanje

• omotičnost – rezultat nizkega krvnega tlaka

• občutek šibkosti pri vadbi zaradi majhnega vnosa kalorij

• zadrževanje telesne tekočine in otečene noge ter gležnji – zaradi pomanjkanja beljakovin

• zaprtje – pomanjkanje prehranskih vlaknin

• pritoževanje nad domnevno debelostjo, čeprav je oseba drobna

• koščen videz

• hiperaktivnost

• amenoreja (izostajanje menstruacije)

• nemirnost

• modrikaste in na dotik hladne okončine (cianoza)

• izogibanje prijateljem

• možne zlorabe odvajal

Predmenstruacijska napetost

Ena od stvari, ki lahko vpliva na dosežke žensk, je predmenstruacijska napetost (PMN), ki lahko nastopi dva do deset dni pred začetkom krvavitve. Navadno se kaže kot utrujenost, potlačenost in razdražljivost – tri stvari, ki si jih pred pomembnim nastopom športnica gotovo ne želi. Ženske se na ta znamenja odzivajo različno, zato so lahko nihanja v razpoloženju velika in trener mora biti nanja dobro pripravljen. Ko so ženske potrte, jih je zelo težko motivirati in so pogosto site vsega in vsakogar. Včasih se počutijo tako utrujene, da komajda lahko trenirajo. Najobičajnejši simptom PMN je razdražljivost, ki so ji navadno prvi izpostavljeni trener, fant ali zakonec. Včasih športnica v takem stanju izgovori tudi kaj žaljivega, zato mora predvsem trener vedeti, kako naj situacije vodi k pozitivnemu izteku. Smiljenje sami sebi ne pomaga in tudi ne sočutje drugih. Športnica se pač mora naučiti biti kos okoliščinam in jim ne dovoliti, da bi jo motile pri nastopanju in treniranju. Priprav na določeno tekmo, npr. na olimpijski finale, ta problem ne sme ovirati, kajti take priložnosti se v življenju navadno ne ponavljajo. S tem ciljem v mislih se mora zavedati, da ji lahko trener pomaga tudi tako, da jo spodbuja, naj z njim o težavah komunicira čim bolj iskreno. Če trener pozna in razume vpliv hormonov na športne dosežke, lahko s tem veliko prispeva k vodenju treninga in nastopov. Atletinja bi morala pisati dnevnik treniranja in vanj zapisovati tudi podrobnosti v zvezi z menstruacijskim ciklusom, tako da je moč spremljati pozitivne in negativne strani ter jih uporabiti pri izboljšanju načrta treniranja.

V času predmenstruacijskega ciklusa, ko športnica preživlja razna telesna in čustvena stanja, in pri nekaterih ženskah tudi okrog časa ovulacije, se mora trener zavedati, da je po nočeh nemirnega spanca možnost poškodb večja kot sicer. Športnice se lahko poškodujejo tudi zato, ker so njihove mišice in sklepi togi in trdi zaradi tekočine, ki se zadržuje v telesu. To je tudi razlog, da se nekoliko poviša telesna teža. Treniranje in nastopanje je treba prilagoditi hormonskemu stanju športnice. Za nekatere to pomeni spremembo v smeri vadbe z manj dodatnimi obremenitvami telesa z bremeni ali pač le z zelo neznatnimi ter zmanjšanja intenzivnosti in skupne obremenitve treninga. Navadno v tem času podaljšamo počitek in se izognemo vadbi tehnike, ki zahteva pozorno osredotočenje, ali pa v času hudega stresa in čustvene obremenitve tehnični trening poenostavimo. Z zapisovanjem frekvence srčnega utripa, nihanj teže in vzorcev spanja v dnevnik treniranja se športnica postopno usposobi za obvladovanje treninških obremenitev v specifičnih fazah menstruacijskega ciklusa.

Gibljivost

Vnašanje kalcija (in vitamina D, ki lajša vsrkavanje Ca) v telo je nujno, saj tako preprečimo primanjkljaj mineralov v kosteh zaradi nizke koncentracije hormona estrogena, ki ima za posledico zgodnje pojavljanje osteoporoze, pri večjih obremenitvah pa tudi stresnih zlomov kosti.

Izgubljanje kalcija se poveča, če v telo vnašamo veliko soli, alkohola, kofeina, beljakovin in fosforja, zato moramo slednje primerno obrzdati. Polovica vsega kalcija, ki ga zaužijemo s hrano, se nahaja v mlečnih izdelkih, nekaj pa ga prispevajo soja, nekatere vrste zelenolistne zelenjave in mandlji. Raziskave ugotavljajo, da so ženske bolj gibljive kot moški in da se poškodujejo za 60 odstotkov redkeje. Raztezanje mišic in sklepov pomaga, da mišice po treniranju in nastopanju okrevajo hitreje, spodbuja pa tudi prenašanje aminokislin (te so gradiva beljakovin) v mišične celice in pospešuje sintezo beljakovin v celicah ter zavira njihovo razgradnjo.

Prednosti

Čeprav so ženske v vseh disciplinah počasnejše od moških, se gibljejo bolj gospodarno in so tudi glede rezultatov na določeni razdalji moškim najbližje v ultradolgih tekih. Ženske navadno kurijo več maščob in manj ogljikovih hidratov kot moški, kar pomeni, da v disciplinah, ki trajajo nad dve uri, glikogen v njihovih jetrih in mišicah traja dlje kot pri moških. Ker je žensko telo manjše, tudi bolje prenaša vročino in vlago. Ultradolge razdalje so bojišče, kjer se ženske lahko dobro kosajo z moškimi, ki jih sicer zlahka premagujejo na krajših razdaljah. Čim daljša je razdalja, tem bližje so si rezultati moških in žensk. V mešanih nastopih na 100 milj se ženske mnogokrat uvrščajo tudi med najboljše moške. Ženske morajo dogajanje v svojih telesih spremljati veliko bolj pozorno kot moški, zato lahko svoje telo razumejo bolj natančno kot moški. Od tod prihaja njihova sposobnost, da bolje kot moški vedo, kdaj bodo v formi za vrhunske dosežke.