Malo mi že voda v grlo teče. Kaj, ko pa tole štrikanje pride na vrsto šele tam nekje po osmi uri zvečer. Ja, če pa je tooooliko stvari, ki jih je potrebno prej postoriti. V službo je treba it, teku se pač ne bom odpovedala, pred mesecem dni sem si omislila še fitnes, pa če je zvečer kaj skuhano je tudi fajn, za tem pa je potrebno še kuhinjo pospravit. No, in tako je ura že vsaj osem. Ma kaj, več kot osem. Včasih pa tudi že devet ali pol deset in takrat štrikanje odpade.
A saj bo. Nastaja. Trenutno je še vse v razsulu, a ob pravem času bo vse na svojem mestu. Sem prepričana. Ma kaj prepričana. Vem da bo tako in v to tudi verjamem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar