Prvo polovico poti sem se prebijala skozi gosto meglo, a deseti čut mi je govoril, da na vrhu ni takšno.
Višje sem bila, bolj je bilo toplo in manj megleno. Skozi oblake je že prodirala mamljiva svetloba.
Na vrhu sem se dvignila nad megleni pokrov in na kratko zaužila tudi par jutranjih sončnih žarkov.
V trenutku me je napolnilo z energijo, ki bo zadostovala za ves dan.
Preoblekla sem se in jo mahnila v dolino.
Neverjetno kakšno moč in polet ti ponudita dve uri jutranjega svežega zraka in nekoliko sonca.
Ni komentarjev:
Objavite komentar