sreda, 06. november 2013

MAŠČOBNA PAST - 1. del

Če ste debeli, si morda niste sami krivi za to. Nihče si ne želi imeti odvečnih kilogramov a kljub temu porast debelosti med prebivalstvom postaja prava svetovna epidemija. Če smo bolj natančni: na svetu je več  pretežkih in predebelih ljudi, kot jih je podhranjenih.

Povečanje telesne teže ima tudi močno gensko komponento. Nekateri ljudje ne bodo nikoli imeli odvečnih kilogramov, pri drugih pa se to zgodi zelo enostavno in hitro, te kilograme pa bodo odpravili le z veliko truda. Tisti, ki so "genski srečneži" glede nepridobivanja odvečnih kilogramov, menijo, da so osebnostno močnejši. Tiste, ki se redijo in se jim nikakor ne uspe znebiti odvečnih kilogramov, pa okolica obravnava, kot da so v bistvu "osebnostno šibki" - češ da nimajo močne volje, da bi manj jedli in se več telesno gibali. Ko bi le bilo tako enostavno! Na žalost, ni. Resnica je takšna: če imate prekomerno telesno težo, najverjetneje niste sami krivi za to, ampah so krivi vaši geni.

Da bi razumeli kakšno vlogo imajo geni in tiho vnetje v tej enačbi, moramo vsaj nekoliko razumeti, kako deluje zapleteni svet metabolizma - presnove. Metabolizem lahko definiramo kot sposobnost telesa, da prehranske kalorije pretvarja v kemično energijo, ki nam omogoča, da preživimo in da se gibljemo. Če ne moremo proizvesti dovolj biokemične energije, imamo dve izbiri: ena je, da smo nenehno lačni in vedno mislimo na hrano, druga pa je, da lahko upočasnimo celotno fizično aktivnost, da bi ohranili tisto malo kemijske energije, kolikor jo lahko proizvajamo. V preteklosti je lakota zaradi podhranjenosti pomenila stalno iskanje hrane in upočasnitev telesnih aktivnosti. Ravno zato podhranjenost ubija. Če v telo ne vnašamo dovolj prehrambenih kalorij, telo (še posebej imunski sistem) nima kaj pretvoriti v nujno kemijsko energijo, s katero se upira invaziji mikrobov.

Sedaj se soočamo z novim problemom, ki ga povzroča tiho vnetje - z aktiviranjem "maščobne pasti". Osebe, ki pridobivajo na telesni teži, imajo za to genske predizpozicije. To so ljudje, ki imajo "maščobno plast", ki jo lahko aktivira tiho vnetje. Ko se enkrat maščobna plast aktivira, se mnoge kalorije, ki jih zaužijete, ujamejo v maščobne celice in jih telo ne more uporabiti za ustvarjanje kemijske energije, ki je potrebna za preživetje ter gibanje. Zaradi tega vam bo vsaka oseba s prekomerno telesno težo rekla, da je stalno lačna in da se njene misli vrtijo okrog hrane od trenutka, ko se zbudi, do trenutka ko gre spat. Te osebe bodo povedale tudi to, da so stalno utrujene. 

Gensko maščobno past aktivira tiho vnetje s pomočjo hormona inzulina. V normalnih pogojih ob zaužitju določenega obroka trebušna slinavka izloči inzulin, tako da se njegova vrednost v krvi hitro poveča z namenom, da inzulin lahko opravi svojo nalogo - da hranljive snovi iz hrane prenese v celice. Ravno zato lahko rečemo, da je inzulin hormon skladiščenja. Uskladiščena hranila se sproščajo in se pretvarjajo v kemijsko energijo šele, ko vrednost inzulina v krvnem obtoku upade. Ampah kaj se dogaja, če vrednost inzulina ostane stalno povišana? Tedaj se vhodne prehranske kalorije "ujamejo" v maščobne celice in se ne morejo sproščati nazaj v krvni obtok, da bi telesu priskrbele nujno potrebno energijo. Takšno povišanje količine inzulina v krvi povzroča stanje poznano pod imenom "odpornost na inzulin". Odpornost na inzulin nastane, ko celice ne dobijo več signala od inzulina. Le-to trebušno slinovko prisili v izločanje še večje količine inzulina. Maščobne celice se na to povečanje inzulina odzivajo tako, da pričnejo shranjevati še več vhodnih kalorij v obliki maščob in istočasno preprečujejo topljenje starih maščobnih zalog.

(preberite jutri nadaljevanje)













Print Friendly and PDF

Ni komentarjev:

Objavite komentar