Kolikokrat se zgodi (pravzaprav se to dogaja redno), da pridrvim iz službe nekje okrog pol pete - pete ure, nekontrolirano odvržem stvari že v predsobi, stopim v kuhinjo, kjer ugotovim, da je na mizi še posoda od zajtrka,...
Koliko opravil imam še v planu, za ta kratek popoldanski čas!! Za nekatere se popoldan, ko pridejo iz službe dan konča, za nekatere se takrat šele prične.
Želim si sprostitve v obliki popoldanskega teka, potrebno je skočiti še v trgovino, pospraviti kuhinjo, ... Nekaj po sedmi uri pa je čas, ko skozi vrata stopi triglava lakota, ko se naši trije športniki vrnejo iz treninga in komaj čakajo, da jih na mizi pričaka okusna večerja, ki je pravzaprav kosilo.
In kako vse to spraviti v te kratke popoldanske minute? Vse se da. Nekontrolirano odvržene stvari pustim na miru - na vrsto bodo prišle po večerji, se preoblečem v tekaško opremo in se za kratko urico opravim v naravo.
Posoda ne bo nikamor pobegnila. Njej se bom posvetila po osmi uri. Trgovina - pa saj nič ne rabimo, večerja bo sestavljena iz jedi, ki se naberejo v domači shrambi.
In kaj bo to? V vsakem primeru nekaj, kar je skuhano v najkrajšem možnem času. To so:
BUČE V ČESNOVI OMAKI
naribane buče (sveže ali tise, ki smo jih v jeseni spravili v zamrzovalnik), česen, olivno olje, košček feferona, malo paradižnikove mezge, sol in poper
Na olju zelo na kratko prepražim (pravzaprav le segrejem) česen, dodam žličko moke (za zgostitev omake), naribane bučke in feferon, premešam ter zalijem s paradižnikovo mezgo. Po potrebni dodam malo vode, ki pa ponavadi ni potrebna, saj bučke same izpustijo zadostno količino tekočine. Začinim, pokrijem s pokrovko ter pustim da se duši.
Medtem skuham na kocke narezan krompir, ki se v obliki pireja odlično poda k bučni omaki.
...zato grem jaz bolj zgodaj od doma - da sem doma že malo čez 14 uro in da je dan daljši...
OdgovoriIzbriši