Že en teden je minil odkar smo vstopili v ta prednovoletni - adventni čas, ko doma zadiši po čaju, keksih, cimetu in pomarančah.
Po drugi strani pa je to čas, ko ne moreš narediti koraka ne levo ne desno, brez da bi te z vseh strani zasipali z vsemogočimi raklamami, tako na televiziji, radiju in v časopisih.
Je tudi čas, ko množice ljudi navalijo v trgovine in trgovske centre, ko so mestna središča v popoldansem času zabasana z avtomobili, ko so vsa parkirišča polna, tako da se tudi vsak najmanjši hitri opravek spreobrne v nekaj urno dogodivščino.
To je čas, ko je bolje, da se zvečer ne vsedeš za volan, saj so ceste polne pijanih voznikov, ki se vračajo iz raznih službenih ali privatnih novoletnih zabav.
Prav tako je to čas, ko nekatere družine prelepe zimske sončne vikende, ko se na nebu ne vidi drugega kot sinja modrina brez enega oblačka, preživijo v svetu nakupovanja - shoping centrih. Ko si v teh centrih privoščijo tudi kosilo, pa čeprav je to le neokusen zrezek v samopostrežni restavraciji.
Tega ne maram.
Je pa lepo, ko vstopiš v stanovanje in te na mizi pričaka božična zvezda, na oknu se prižge dišeča svečka in tudi adventni venček krasi svoj kotiček. Ko si vzameš popoldan čas, stopiš v bližnji gozd in s plodovi narave okrasiš stanovanje.
Mi smo to naredili že prejšnjo nedeljo.
Na zunanjem vhodu sem uporabila brezove veje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar