Tisti, ki aktivno potujejo skozi svoje življenje in jim ukvarjanje s športom ni tuje točno poznajo ta občutek lakote. Ki te napade in te ne izpusti.
To ni tista lakota, ki jo občutiš če cel dan ne ješ, ko te zvija v želodcu, oči še komaj gledajo, v glavi se ti vrti, energije pa ostane le še toliko, da s težko muko premikaš svoje telo sem, ter tja.
Ne. To je tista lakota, ki se začne že pred spanjem in z vso silo udari ven zjutraj, ko vstaneš. Ko si lačen že takoj po zajtrku. Poješ malico in ti čez eno uro spet kruli. In ne pomaga niti kosilo in ne popoldanski prigrizki. To v bistvu ni lakota. To je neke vrste brezno v želodcu. Stanje, ko hrana ki pade noter, pade hkrati tudi ven.
Vendar to stanaje še nekako premagaš. Huje je, ko se pojavi še želja po nečem sladkem, ... pa ne veš točno kaj bi. Nič ti ne diši. Ne čokolada, ne keksi, ne pecivo, ... mogoče kaj sočnega in hladnega. Ja, to je tisto ta pravo.
V takih trenutkih je fajn iz rokava stresti kakšno preprosto sladico. Osvežilno in hitro gotovo. Ena takšnih je
PANACOTA ALI SMETANOVA STRJENKA
4 dl sladke smetane, 1 dl mleka, dve žlici sladkorja (boljše je brez), želatina, vanili sladkor, cimetova paličica, sadje ali marmelada za preliv
Želatino 5 minut namakam v hladni vodi. Med tem zmešam polovico sladke smetane, mleko, sladkor in cimet ter na rahlem ognju med mešanjem počasi segrevam. Pazim, da ne zavre. Ne sme zavret. Ko je zmes vroča poberemo ven cimet, ter primešam drugo polovico smetane in ožeto želatino. Ponovno segrejem do vročega in nalijem v plastične kozarčke ene 4 cm visoko, ter postavim v hladilnik - za 3-4 ure. Ker nimam modelčkov uporabim kar navadne plastične kozarčke za piknike.
Pred serviranjem polijem z ohlajenim prelivom iz sadja (pomešanega s sladkorjem) ali marmelade, ki ga predhodno obdelam na ognju.
Sladica se sicer ne uvršča med športne prigrizke, ker vsebuje dosti - ogromno - preveč maščob. Vendar prija.
Ni komentarjev:
Objavite komentar