DNEVI NORENJA IN DOLGI TEK

A temu se reče pomlad? Tem ponorelim dnevom? Eno samo dirkanje. Vsaki dan. Od enega konca do drugega. In ko si tako izžet in ko rabiš novo energijo, potem ....

Ja. Potem si privošči dolgi tek. Ejjj, kako paše!

Dolgi počasni tek je osnova vsakega tekača, ki želi preteči daljšo razdaljo. V angleščini pravijo takim tekom LSD (long slow distance) saj so ena od najzaneslivejših poti do tekaške "omame".

Daljši tek prinaša veliko koristi. Prvič izboljša vzdržljivost sklepov in mišic. Drugič, izboljša kardiovaskularni sistem, okrepi srce in izboljša prekrvavljenost mišic, s čimer se poveča preskrba mišic s kisikom. Tretjič, izboljša se pretvorba goriv iz maščob v energijo. Četrtič, telo se navadi, da shranjuje več energije v obliki glikogena v mišicah.

Z dolgimi teki se naučimo varčevati z energijo, tako da je tek učinkovitejši. Tudi kdor ne trenira za maraton, mora njegova osnovna vadba vzdržljivosti vključevati dolgi, počasni tek. Dolge teke je potrebno teči počasi. Manjša utrujenost in manjše tveganje za poškodbe, sta le dve od prednosti počasnega teka, ki jih pri hitrem teku ni.

Kdor uporablja merilnik srčnega utripa, pravijo, da je najprimernejši tempo med 70 in 90 odstotkov maksimalnega srčnega utripa. Dolgi tek ni nikoli prepočasen, temveč je hitro prehiter.

Razdalja pri dolgem počasnem teku je odvosna od razdalje na katero se pripravljamo. Za tekmo na 5 km dolgi teki ne smejo presegati 8-16 km, za pripravo na maraton pa morajo tekači preteči okoli 32 kilometrov in več.

Obstaja pa še ena možnost računanja: dolgi tek mora znašati vsaj četrtino ali tretjino (vsekakor pa manj kot polovico) tedenske kilometrine. Kdor preteče 32 kilometrov na teden, bi moral za dolgi tek preteči 8-11 km.