Ne, tokrat sva s Sašotom izbrala Novi Sad in Novosadski polumaraton. Tam še nisva bila, pa sva se odločila, da si po letošnji dolgi, predolgi zimi privoščima tekaški vikend oziroma tekaški izlet in se zraven še malo "pretegnema" in odtečeva polovični maraton.
Sva bila kar prijetno presenečena. Mesto je čisto in urejeno, imajo prekrasno urejeno tekaško stezo in sprehajališče vzdolž Donave. Obilico športnih igrišč in igral, ter veličastno plažo - z mivko, ki seže tudi v reko.
Ogledala sva si tudi Petrovaradin in Petrovaradinsko trdnjavo, zgrajeno v štirih nivojih in s številnimi podzemnimi hodniki, ki so jo gradili polnih 88 let. Pravijo, da je druga največja trdnjava v Evropi.
Prepoznavni znak trdnjave je stolp z uro premera več kot dva metra, nameščeno na vseh štirih straneh stolpa. Značilnost te ure je, da velik kazalec šteje ure, majhen pa minute - zaradi ladij, ki so plule po Donavi in so tako že od daleč lahko razbrale, koliko je ura.
Popoldne pa sva se zapeljala še do Fruške gore, ki je od leta 1960 razglašena za nacionalni park.
Že v soboto popoldan, ko sva se vračala s Fruške gore je temperatura padla za nekaj stopinj, a v nedeljo smo se prebudili v mrzlo mrzli -2 stopinji. In takšna temperatura nas je spremljala tudi na tekmi. Brrr, še nikoli nisem tekmovala takooo oblečena kot tokrat, dolge hlače, majica z dolgimi rokavi, kapa, rokavice.
Bilo je hladno. Res hladno in kakor, da sem že pozabila oktoberski maraton v Benetkah ob orkanski burji, je tudi tokrat kar fajn pihalo.
Rezultat je bil slab, dobrega niti pričakovala nisem, sa je komaj začetek sezone in se pozna, da je za mano le par dolgih treningov. No, pa kljub vsemu sem zasedla 3. mesto, kar pa tudi ni slabo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar