Najpomembnejši antioksidanti v tej kategoriji so vitamin C, vitamin E, selen, koencim Q10, viramin A in lipoična kislina.
Vitamin A v telesu deluje kot antioksidant, predvsem pri zaščiti membran telesnih celic. Ker je ta vitamin topen v maščobah, je ob prehrani z zadosti maščobami njegova koncentracija v telesu največkrat zadostna. Prevelike količine tega vitamina v telesu so že toksične, zato se pri boju s prostimi radikali suplementacija večjih količin vitamina a ne priporoča.
Vitamin E je prav tako topen v maščobah, taro lahko resnično velike doze povzročijo njegovo kopičenje v telesu, kar ni zaželeno. vitamin E je izjemno močan antioksidant, ki sodeluje pri preprečevanju oksidacije nenasičenih maščob, v kombinaciji s selenom pa je izjemno učinkovit pri zaščiti celičnih membran.
Zadnji od vitaminov s poudarjenim antioksidativnim delovanjem je vitamin C. Za razliko od prejšnjih dveh vitaminov je vtamin C topen v vodi, kar pomeni, da se v telesu hitro metabolizira in izloči, zato ga je potrebno vnašati pogosteje. Prav tako je dokaj nestabilen, kar pomeni, da hitro razpada pod vplivom visokih temperatur, alkalnih snovi ter kiiska. Vitamin C v telesu deluje predvsem kot lovilec prostih radikalov znotraj celice.
Naslednji antioksidant mineral selen, je bil do nedavnega dokaj v ozadju, v zadnjih desetletjih pa se njegovo antioksidativno delovanje pogosteje izkorišča tudi v praksi. Kot smo že povedali, deluje v sinergiji z vitaminom E pri zaščiti celičnih membran, prav tako pa je del glutationske peroksidaze, enega najmočnejših antioksidativnih mehanizmov v telesu.
Marketinško zelo poznan je koencim Q10. Gr za pomemben kofaktor z večstranskimi pozitivnimi učinki na telo. Koencim Q10 ali ubikvinon je ključni člen proizvodnje energije v mitohondrijih, saj pomaga pri prenosu elektronov v dihalni verigi. Poleg tega je pomemben dejavnik vzdrževanja imunskega sistema, pravilnega delovanja srca ter je potencialno močan antioksidant. Njegovo antioksidativno delovanje je podobno vitaminu E. Najboljši prehranski viri koencima Q10 so nenasičena rastlinska olja, meso, zelenjava, jajca in mlečni izdelki. Poleg starosti na nezadostno tvorbo tega koencima v telesu vplivajo še neustrezna prehrana, okužbe ter stres
Športniki zaradi večje presnove potrebujejo več koencima Q10 kot neaktivni ljudje. Žal raziskave o učinkih oralne suplementacije niso enotne, tako da se ne ve točno, ali dodajanje tega koencima pomaga do boljšega rezultata ali ne. Vsekakor pa se športnikom, ki trenirajo športe s poudarjeno vzdržljivostno noto priporoča jemanje tega hranila. Dnevna količina koencima Q10 se giblje med 20 in 60 miligrami, toksičnost pa je tudi pri večletnem jemanju 100-miligramskih odmerkov na dan praktično nič.
Lipoična kislina. Gre za snov z zelo širokim spektrom antioksidativnega delovanja, saj za razliko od vitaminov ni topna le v vodi oziroma le v maščobah, zato velja za nekakšen univerzalni anitoksidant. Prej omenjena lastnost ji omogoča raznovrstne funkcije, med drugim naj bi celo pomagala normalizirati količino sladkorja v krvi. Lipoičan kislina nastaja v naravni obliki v našem telesu in lahko v situacijah pomanjkanja drugih vitaminov začasno le-te tudi nadomesti. Prav tako naj bi pomagala ohranjati ravnovesje koncentracije glutationa v telesu. Trdnih znanstvenih dokazov o pozitivnih učinkih lipoične kisline ni, zato je suplementacija bolj ali manj eksperimentalna metoda. Športnikom se priporoča uživanje 100-400 miligramov lipoične kisline na dan v obliki alfa-lipoične kisline (ALA). Toksičnosti ni niti pri večjih količinah od 600-750 miligramov na dan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar