Tako zelo sem utrujena. Sita sem službe in nenehnega dela doma. Ne vem, kaj bi storili mož in otroci, če jim samo en dan ne bi stregla? Kako sploh komu lahko uspe zraven odgovornega dela v službi, zahtevnega moža, otrok in bolne matere najt čas še za rekreacijo? Vadba res ni na seznamu mojih skrbi.
Zahtevno in odgovorno delo v službi, pomanjkanje časa in denarja, predvsem utrujenost so najpogostejši izgovori. A utrujenost ne bo izginila kar sama od sebe, časa ne bo nikoli več, če ga ne boste bolje načrtovali in služba ne bo nič manj zahtevna in odgovorna, če se ne boste naučili bolj učinkovito spopasti s stresnimi situacijam.
SPOPADIMO SE Z NAJPOGOSTEJŠIMI IZGOVORI!
Nimam dovolj časa!
Ko postane življenje preveč napeto, hektično, je običajno vadba prva, ki jo črtate z urnika. Kako preprosto se je prepričati, da jutranji tek lahko počaka do kosila ali na čas po večerji in nato do jutri - in končno si rečete: Nadaljevala bom naslednji mesec.
Rešitev:
Obveznosti, odgovornosti in zahteve posla, družine in družabnega življenja bodo zmeraj. Ko boste dopustili, da bodo vaše potrebe vedno na drugem mestu, boste prav vi potegnili kratko. Dejstvo je, da lahko izberete in daste vadbi prioritetno mesto v vašem življenju zdaj ali pa počakate, dokler ne boste to prisiljeni storiti iz zdravstvenih razlogov. Pravijo, da ljudje, ki ne najdejo časa za vadbo, bodo prisiljeni najti čas za bolezen. Če ne boste poskrbeli zase zdaj, boste nekega dne ugotovili, da ne morete poskrbeti za posel, družino ali katere koli druge dejavnosti. Raziskave so pokazale, da ljudje, ki so redno telesno dejavni, niso samo bolj zdravi, pač pa tudi bolj produktivni - pravzaprav boste z dobro telesno pripravljenostjo naredili več. Ni treba, da je vadba ogromna časovna obveznost. Tudi 10 do 30 minut na dan lahko ob doslednem in rednem izvajanju predstavlja koristi za zdravje in počutje.
Nimam energije!
Imeli ste zelo dolg in naporen dan ali ste utrujeni od pozne zabave prejšnjega dne in si resnično želite oditi domov, sesti pred televizor in odklopiti.
Rešitev:
Morda si izberete drug termin vadbe. Ali pa vstanete 45 minut prej, se odpravite na jutranji tek ali hojo in si napolnite baterije. Lahko pa imate svojo športno opremo v avtomobilu in se ustavite v fitnes centru na poti domov, namesto da greste najprej domov. Tako ne boste premamljeni s televizijo. Lahko pa se dogovorite s prijateljico ali prijateljem, ki ga s svojo odsotnostjo zagotovo ne boste hoteli razočarati. Boste videli, da je to daleč od izčrpavanja. Vadba vam do dala še več energije.
Sovražim šport in rekreacijo! Preveč boli!
Vsakič, ko pridete s teka vsa naslednji teden vse boli in raje odnehate. Tudi ko ste s prijateljico igrali badbinton, nekaj naslednjih dni sploh niste mogli dvigniti roke,...
Rešitev:
Morda še niste našli telesne dejavnosti, ob kateri bi resnično uživali ali pa si želite v prekratkem času preveč, si nakopljete bolečine in skoraj ves teden ne morete početi ničesar. Na začetku je vadba res lahko malce naporna, vendar če najdete telesno dejavnost ob kateri boste resnično uživali n lahko ob njej vzrajate, boste celo odkrili, da vadbo potrebujete tako fizično kot mentalno. Če želite vztrajati pri izbrani aktivnosti, je nekaj gotovo: ne poskusite narediti preveč naenkrat. Zmeraj se najprej ogrejte in na koncu ohladite. Med vadbo res lahko čutite nekaj nelagodja in mišične utrujenosti ali rahlo pekočo bolečino ob koncu. Dva do tri dni po vadbi lahko celo čutite razbolele mišice. To je normalno, zlasti če niste bili tesno dejavni dlje časa.
Ne vidim nobenih rezultatov. Ne splača se več truditi!
Ena največjih ovir, s katerimi se srečujejo začetniki, je da rezultati na videz ne usrezajo vloženemu trudu. Morda ste telesno dejavni že nekaj tednov, ko stopite na tehtnico pa, .... ups - nobene spremembe! Dobite občutek, da program ne deluje in se vdate.
Rešitev:
Teža ni točen, zlasti pa ne edini način za merjenje napredka. Se spomnite, ko ste lahko izvedli le tri sklece? Zdaj nimate nobenih težav z izvedbo desetih. V četrto nadstropje pridete brez težav, čeprav ste še pred dvema tednoma prisopihali kot stara lokomotiva. S petletnim otrokom se brez težav celo uro podite po igrišču, kljub temu, da ste menili, da ste že prestari za živahne igre v naravi. Napredek se prav gotovo že pozna, čeprav ga na tehtnici morda še ne vidite. In oblačila, počutje, ...
Ves čas se odpovedujem. Dovolj mi je tega!
Vsakdo lahko hitro podleže skušnjavi. V tem trenutku raje razmišljajte o užitkih, kaor o posledicah, ki jih boste deležni. Za doseganje želenih rezultatov sta potrebni disciplina in močna volja.
Rešitev:
Vztrajati pri vadbi ali dieti je tako, kot vzgajati svoje otroke. Ko vas občasno spravijo ob živce, bi jih najraje nadrli, pa vendar raje preštejete do deset in previdno izberete besede. Izvajanje take vrste discipline vam daje dober občutek, kajne? Kakorkoli že, veste da s kričanjem na otroke ne boste dosegli ničesar.
Predstavljajte si, da vsakič ko vadite, vztrajate pri dieti ali se odločite ne vdati se nezdravim navadam, ob bolj zdravem načinu življenja niste za nič prikrajšani, pač pa si podarite nekaj za telo in tudi za dušo. Spomnite se na to naslednjič, ko vas bo mamil občutek zgrabiti kos torte. Svoje dejanje si predstavljajte kot nekaj, kar si podarite in ne kot nekaj, čemur se odrekujete.
torek, 31. marec 2015
ponedeljek, 30. marec 2015
MMM, PRESNO!
Že kar nekaj časa sem se spogledovala s tole sladico, a enostavno nisem verjela, da je njena priprava resnično tako preprosta in hitra. Pa sem se lotila. Presnega jabolčnega zavitka namreč.
PRESNI JABOLČNI ZAVITEK
Sestavine:
- 1 skodelica rozin
- 1 skodelica orehov
- 2 naribani jabolki
- cimet
- klinčki
- kokosova moka
Rozine sem za eno uro namočila v vroči vodi. Nato sem jih odcedila, dodala orehe in oboje zmiksala v multipraktiku, da sem dobila gosto pasto. Le to sem nato enakomerno razporedila po peki papirju.
Jabolka sem naribala in dodala mlete klinčke in cimet in jih približno 5 cm stran od daljšega roba paste naložila nanjo.
Zavitek sem previdno zavila, poravnala stranske robove in ga prestavila na podolgovat pladenj. Posula sem ga s kokosom in postavila v hladilnik.
Mmmm, kako je to okusno!!!
petek, 27. marec 2015
ENČILADE Z JOGURTOM
Modrosti za vsak dan:
Vsa občutja, ki jih imamo v sebi, privabijo naš jutri.
Skrbi privabijo še več skrbi. Tesnoba privabi še večjo tesnobo. Žalost privabi še večjo žalost. Nezadovoljstvo privablja še več nezadovoljstva.
IN
Veselje privablja še več veselja. Sreča privablja še več sreče.Mir privablja še več miru. Hvaležnost privablja še več hvaležnosti. Prijaznost privablja še več prijaznosti.
Naša naloga se skriva v notranjosti. Če hočemo spremeniti svoj svet, moramo samo spremeniti svoja notranja občutja.
Je to mar težko?
ENČILADE Z JOGURTOM
Sestavine:
Papriko, paradižnik in čebulo sem očistila in narezala na majhne kose. Čajoto sem olupila, jo razpolovila in polovico bučke naribala. Drugo polovico sem shranila v hladilnik. Dodala sem naribani sir, polovico jogurta in polovico smetane, solila ter sestavine zmešala.
Tortilje sem nekoliko segrela, da sem jih lažje zvijala in jih nadevala.
Zvila sem jih kot palačinke, ter jih eno za drugo polagala v pekač, dokler ga nisem zapolnila. Nato sem vse skupaj prelila s preostankom smetane in jogurta in potresla z naribanim sirom.
Enčilade sem pekla 30 minut pri 200 stopinjah.
Mmmm, se izplača poizkusit, ker je reeees okusno.
Vsa občutja, ki jih imamo v sebi, privabijo naš jutri.
Skrbi privabijo še več skrbi. Tesnoba privabi še večjo tesnobo. Žalost privabi še večjo žalost. Nezadovoljstvo privablja še več nezadovoljstva.
IN
Veselje privablja še več veselja. Sreča privablja še več sreče.Mir privablja še več miru. Hvaležnost privablja še več hvaležnosti. Prijaznost privablja še več prijaznosti.
Naša naloga se skriva v notranjosti. Če hočemo spremeniti svoj svet, moramo samo spremeniti svoja notranja občutja.
Je to mar težko?
ENČILADE Z JOGURTOM
Sestavine:
- tortilje
- paprika
- paradižnik
- čajota
- čebula
- navadni jogurt
- kisla smetana
- naribani sir
- šunka
- sol
Papriko, paradižnik in čebulo sem očistila in narezala na majhne kose. Čajoto sem olupila, jo razpolovila in polovico bučke naribala. Drugo polovico sem shranila v hladilnik. Dodala sem naribani sir, polovico jogurta in polovico smetane, solila ter sestavine zmešala.
Tortilje sem nekoliko segrela, da sem jih lažje zvijala in jih nadevala.
Zvila sem jih kot palačinke, ter jih eno za drugo polagala v pekač, dokler ga nisem zapolnila. Nato sem vse skupaj prelila s preostankom smetane in jogurta in potresla z naribanim sirom.
Enčilade sem pekla 30 minut pri 200 stopinjah.
Mmmm, se izplača poizkusit, ker je reeees okusno.
četrtek, 26. marec 2015
ŽEMLJICE IZ AJDOVE MOKE Z OREHI
Zadnje čase bi pri kar vseh receptih najraje pripisala: To morate poizkusit!, a bi se preveč ponavljala.
Tokrat so nastale žemljice iz ajdove moke z orehi. Kako so dišale in kakooo so bile okusne!
ENOSTAVNE ŽEMLJICE IZ AJDOVE MOKE Z OREHI
Sestavine:
Ajdovo moko sem nasula v skledo in jo prelila oziroma poparila z vrelo vodo, jo zmešala in počakala, da se nekoliko ohladi.
Nato sem v drugo skledo presejala belo moko, vanjo naredila jamico, noter nadrobila kvas, ga posula s sladkorjem in jamico do vrha zalila z vročo vodo. Počakala sem, da je kvas narasel, nato sem dodala sol, olj, orehe, poparjeno ajdovo moko in nekoliko vode, ter zamesila gladko testo.
Pokrila sem ga s kuhinjsko krpo in počakala cca. 1 uro, da je naraslo. Testo sem ponovno pregnetla in ga razdelila na osem enakomernih delov iz katerih sem oblikovala žemljice.
Razporedila sem jih po pekaču obloženem s peki papirjem, jih pokrila s krpo in počakala cca. 20 minut, da so ponovno kipnile. Medtem sem vklopila pečico na 200 stopinj in počakala, da se segreje. Vzhajane žemljice sem po dolgem zarezala in pekač postavila v segreto pečico.
Žemljice sem pekla cca. 45 minut na 200 stopinjah.
Tokrat so nastale žemljice iz ajdove moke z orehi. Kako so dišale in kakooo so bile okusne!
ENOSTAVNE ŽEMLJICE IZ AJDOVE MOKE Z OREHI
Sestavine:
- 300 g ajdove moke
- 300 g gladke pšenične moke
- 1/2 kocke kvasa
- žlička sladkorja
- vrela voda - cca. 3 dcl
- žlica olivnega olja
- pest orehov
Ajdovo moko sem nasula v skledo in jo prelila oziroma poparila z vrelo vodo, jo zmešala in počakala, da se nekoliko ohladi.
Nato sem v drugo skledo presejala belo moko, vanjo naredila jamico, noter nadrobila kvas, ga posula s sladkorjem in jamico do vrha zalila z vročo vodo. Počakala sem, da je kvas narasel, nato sem dodala sol, olj, orehe, poparjeno ajdovo moko in nekoliko vode, ter zamesila gladko testo.
Pokrila sem ga s kuhinjsko krpo in počakala cca. 1 uro, da je naraslo. Testo sem ponovno pregnetla in ga razdelila na osem enakomernih delov iz katerih sem oblikovala žemljice.
Razporedila sem jih po pekaču obloženem s peki papirjem, jih pokrila s krpo in počakala cca. 20 minut, da so ponovno kipnile. Medtem sem vklopila pečico na 200 stopinj in počakala, da se segreje. Vzhajane žemljice sem po dolgem zarezala in pekač postavila v segreto pečico.
Žemljice sem pekla cca. 45 minut na 200 stopinjah.
sreda, 25. marec 2015
SAVNA KOT OBREDNO ČIŠČENJE
Ker je danes materinski dan - mednarodni praznik, ob katerem izražamo pozornost in zahvalo vsem ženskam v vlogi matere, ne čakajte in si namenite pozornost same sebi. Droben trenutek, pogovor s prijateljico, popoldansko športno urico, ...., ali pa se odpravite v savno.
Savnanje razen poživitvenega učinka na izločanje strupenih snovi iz organizma vpliva tudi na zmanjšanje živčne napetosti in povečanje obrambne sposobnosti organizma. Čeprav besedo savna povezujemo z znojenjem in ni starejša od 200 let, dobiva v deželah širom sveta vse več privržencev, ki tod najdejo počitek in mir v popolnoma naravnem odnosu med lastnim golim telesom in golim, razbeljenim kamnom. Dandanes si skoraj ne moremo zamisliti več dobrega hotela brez savne, kakor tudi nihče več brez nje ne gradi športnih objektov, fitnes centrov in lepotnih salonov, zdravilišč in toplic. Mnogi pa imajo savne kar doma.
SAVNA KOT OBREDNO ČIŠČENJE
To nenavadno delovanje toplote in pare so ljudje poznali že v antiki, vendar so jo v začetku uporabljali za obredno čiščenje. To obredno čiščenje pa je bilo tako ugodno, da se je spremenilo v higiensko navado oziroma terapijo proti slabemu krvnemu obtoku, nervozi, boleznim kosti in bolečinam. antični moški so želeli biti fit, mentalno in tudi fizično. Tudi pri Aztekih je bil odhod v "izbo za znojenje" vrhunec religioznega obreda, pri katerem so se moški čistili strupov in zlobnih duhov, ženske pa so parno kopel uporabljale v času porodnih popadkov za sproščanje mišic. Najdbe v Pompejih dokazujejo, da so se tudi Grki in Rimljani sproščali v vroči pari pri temperaturi 40 do 60 stopinj Celzija in v ta namen gradili posebne prostore. V Bizancu so jih začeli širiti in pretvarjati v družbena shajališča. Šele Arabci in Turki so jih predelali v to, kar danes pojmujemo kot turška kopel oz. turška savna.
V Evropi se je v srednjem veku, zlasti v alpskih predelih, v savni zbirala vsa družina. Tako so skrbeli za izločanje telesnih strupov in nabirali moči za boj proti boleznim. Za Fince je bila savna "sveti kraj" kjer zdraviš dušo in telo hkrati. Kakor običajno, so se tudi tokrat Evropejci izkazali za zelo varčne in so v času, kadar savne niso uporabljali, v njej sušili sadje in zelenjavo. Narodi Južne Evrope so v glavnem uporabljali turško kopel z vročo paro. Te so tudi danes najbolj znane na Madžarskem in v Turčiji, medtem ko so se Rusi in Finci raje odločili za sproščanje ob vročem, bolj suhem zraku.
V Nemčiji je savna prebila led šele po olimpijadi leta 1936, ko so sijajne rezultate finskih atletov pripisali temu, da so v pripravljalnih programih redno uporabljali savno. Savna je za Fince še danes svojevrsten narodni obred, ki vključuje tudi skakanje v ledeno vodo.
Savnanje razen poživitvenega učinka na izločanje strupenih snovi iz organizma vpliva tudi na zmanjšanje živčne napetosti in povečanje obrambne sposobnosti organizma. Čeprav besedo savna povezujemo z znojenjem in ni starejša od 200 let, dobiva v deželah širom sveta vse več privržencev, ki tod najdejo počitek in mir v popolnoma naravnem odnosu med lastnim golim telesom in golim, razbeljenim kamnom. Dandanes si skoraj ne moremo zamisliti več dobrega hotela brez savne, kakor tudi nihče več brez nje ne gradi športnih objektov, fitnes centrov in lepotnih salonov, zdravilišč in toplic. Mnogi pa imajo savne kar doma.
SAVNA KOT OBREDNO ČIŠČENJE
To nenavadno delovanje toplote in pare so ljudje poznali že v antiki, vendar so jo v začetku uporabljali za obredno čiščenje. To obredno čiščenje pa je bilo tako ugodno, da se je spremenilo v higiensko navado oziroma terapijo proti slabemu krvnemu obtoku, nervozi, boleznim kosti in bolečinam. antični moški so želeli biti fit, mentalno in tudi fizično. Tudi pri Aztekih je bil odhod v "izbo za znojenje" vrhunec religioznega obreda, pri katerem so se moški čistili strupov in zlobnih duhov, ženske pa so parno kopel uporabljale v času porodnih popadkov za sproščanje mišic. Najdbe v Pompejih dokazujejo, da so se tudi Grki in Rimljani sproščali v vroči pari pri temperaturi 40 do 60 stopinj Celzija in v ta namen gradili posebne prostore. V Bizancu so jih začeli širiti in pretvarjati v družbena shajališča. Šele Arabci in Turki so jih predelali v to, kar danes pojmujemo kot turška kopel oz. turška savna.
V Evropi se je v srednjem veku, zlasti v alpskih predelih, v savni zbirala vsa družina. Tako so skrbeli za izločanje telesnih strupov in nabirali moči za boj proti boleznim. Za Fince je bila savna "sveti kraj" kjer zdraviš dušo in telo hkrati. Kakor običajno, so se tudi tokrat Evropejci izkazali za zelo varčne in so v času, kadar savne niso uporabljali, v njej sušili sadje in zelenjavo. Narodi Južne Evrope so v glavnem uporabljali turško kopel z vročo paro. Te so tudi danes najbolj znane na Madžarskem in v Turčiji, medtem ko so se Rusi in Finci raje odločili za sproščanje ob vročem, bolj suhem zraku.
V Nemčiji je savna prebila led šele po olimpijadi leta 1936, ko so sijajne rezultate finskih atletov pripisali temu, da so v pripravljalnih programih redno uporabljali savno. Savna je za Fince še danes svojevrsten narodni obred, ki vključuje tudi skakanje v ledeno vodo.
torek, 24. marec 2015
PREMALO ČASA? RESNICA ALI SAMO IZGOVOR?
Vsi vemo kako koristna je telesna dejavnost. Ne samo da z njo porabljamo maščobe in kalorije, temveč ugodno vpliva tudi na delo srca in pljuč, krepi mišice, dviguje raven telesne energije. Vse omenjeno ugodno vpliva tudi na dolžino življenja. Pa vendar so redki tisti, ki redno vadijo in ne le nekaj tednov ali mesec dni pred skokom v kopalke.
Najbrž tudi samo poznate vse možne izgovore, kako se izogniti telesni dejavnosti: ob njej se dolgočasim, ne pokažejo se nobeni rezultati, prenaporno je, .... in številka ena med izgovori - ni časa!
Med vami so tudi takšni, ki imajo občudovanja vredno lastnost, da svoje odločitve in naloge vedno pripeljejo do konca. So trmasti in vztrajni. O svoji teži ne razmišljajo prav veliko, čeprav se počasi a vztrajno veča. Od jutra do večera mislijo samo na delo, delo, delo. Pravi "deloholiki". Rekreacija? Lepo vas prosim!
Saj vas prijatelji kdaj pa kdaj pregovorijo in se pozimi odpravite na kakšno smučišče, potem pa se zgodba o gibanju že skoraj konča. Na morju sicer veliko plavate, toda kaj, ko to ne ostane trajna navada. Vaše počutje pa je iz dneva v dan slabše. Morda zaradi prihajajoče pomladi, preveč dela in skrbi? Vsekakor pa zaradi pomanjkanja gibanja in nepravilne prehrane. Že pri hoji po stopnicah se hitro zadihate. Odločite se za hujšanje, in to tisto zdravo, s pravilno uravnoteženo prehrano in veliko gibanja. Vendar na prvo oviro naletite že pri rekreaciji - za začetek naj bi vsaki dan hodili približno eno uro. "Ena ura hoje? Saj vendar delam tudi po 16 ur na dan!" Najbrž si niti v sanjah ne znate prestavljati, kako si je mogoče odtrgati uro za hojo ali kakšno drugo obliko telesne dejavnosti. Naenkrat pa s pomočjo prijateljice in veliko trdne volje ugotovite, da vam to uspeva in da vas je tak način življenja popolnoma spremenil. Počutite se veliko bolje in naenkrat imate veliko več energije in volje. Seveda vsakogar zanima, kje ste nenadoma vzeli ta čas.
STOP IZGOVOROM!
Razen če ne trenirate za maraton, potrebujete za dobro počutje in zdravje le dobri dve uri na teden. Razporedite si ta čas na nekaj dni v tednu, na primer vsaki dan po 20 minut oz. na tri vadbe v tednu po 50 minut. Če še vedno mislite, da ne morete najti niti 20 minut vsaki dan, bodite telesno dejavni vsaj nekaj minut zapored, vsakič, ko se vam ponudi za to priložnost.
Vsi smo občasno nezadovoljni s svojim videzom. Če se izogibate telovadbi, ker se ne počutite dobro v oblačilih, ki preveč odkrivajo, ali mislite, da bodo drugi buljili v vas, vadite s prijateljico. Vpišite se v začetno skupino skupaj z nekom, za katerega veste, da vam bo stal ob strani in da se lahko nanj zanesete. Skupaj lahko uživate v učenju novih gibov in se pri tem počutite prijetno in sproščeno. Imejte se radi. Spoprijateljite se s svojim telesmo in se ukvarjajte z njim, kadarkoli se ponudi priložnost za to.
Obiščite kozmetičarko, privoščite si masažo - vendar ne dovolite, da zato izpustite vadbo.
Če resnično ne zberete dovolj poguma, da bi se soočili z nabito polno dvorano, se lahko odločite za telovadno doma. Za aerobno vadbo vam zadošča že klopca in kolebnica. Pri vajah za krepitev mišic lahko uporabite elastične trakove, ročne uteži ali tudi plastenke. Pri vajah raztezanja si lahko pomagate z brisačo. Mnogo video posnetkov pa dandanes najdete že na youtubu.
Najbrž tudi samo poznate vse možne izgovore, kako se izogniti telesni dejavnosti: ob njej se dolgočasim, ne pokažejo se nobeni rezultati, prenaporno je, .... in številka ena med izgovori - ni časa!
Med vami so tudi takšni, ki imajo občudovanja vredno lastnost, da svoje odločitve in naloge vedno pripeljejo do konca. So trmasti in vztrajni. O svoji teži ne razmišljajo prav veliko, čeprav se počasi a vztrajno veča. Od jutra do večera mislijo samo na delo, delo, delo. Pravi "deloholiki". Rekreacija? Lepo vas prosim!
Saj vas prijatelji kdaj pa kdaj pregovorijo in se pozimi odpravite na kakšno smučišče, potem pa se zgodba o gibanju že skoraj konča. Na morju sicer veliko plavate, toda kaj, ko to ne ostane trajna navada. Vaše počutje pa je iz dneva v dan slabše. Morda zaradi prihajajoče pomladi, preveč dela in skrbi? Vsekakor pa zaradi pomanjkanja gibanja in nepravilne prehrane. Že pri hoji po stopnicah se hitro zadihate. Odločite se za hujšanje, in to tisto zdravo, s pravilno uravnoteženo prehrano in veliko gibanja. Vendar na prvo oviro naletite že pri rekreaciji - za začetek naj bi vsaki dan hodili približno eno uro. "Ena ura hoje? Saj vendar delam tudi po 16 ur na dan!" Najbrž si niti v sanjah ne znate prestavljati, kako si je mogoče odtrgati uro za hojo ali kakšno drugo obliko telesne dejavnosti. Naenkrat pa s pomočjo prijateljice in veliko trdne volje ugotovite, da vam to uspeva in da vas je tak način življenja popolnoma spremenil. Počutite se veliko bolje in naenkrat imate veliko več energije in volje. Seveda vsakogar zanima, kje ste nenadoma vzeli ta čas.
STOP IZGOVOROM!
Razen če ne trenirate za maraton, potrebujete za dobro počutje in zdravje le dobri dve uri na teden. Razporedite si ta čas na nekaj dni v tednu, na primer vsaki dan po 20 minut oz. na tri vadbe v tednu po 50 minut. Če še vedno mislite, da ne morete najti niti 20 minut vsaki dan, bodite telesno dejavni vsaj nekaj minut zapored, vsakič, ko se vam ponudi za to priložnost.
Vsi smo občasno nezadovoljni s svojim videzom. Če se izogibate telovadbi, ker se ne počutite dobro v oblačilih, ki preveč odkrivajo, ali mislite, da bodo drugi buljili v vas, vadite s prijateljico. Vpišite se v začetno skupino skupaj z nekom, za katerega veste, da vam bo stal ob strani in da se lahko nanj zanesete. Skupaj lahko uživate v učenju novih gibov in se pri tem počutite prijetno in sproščeno. Imejte se radi. Spoprijateljite se s svojim telesmo in se ukvarjajte z njim, kadarkoli se ponudi priložnost za to.
Obiščite kozmetičarko, privoščite si masažo - vendar ne dovolite, da zato izpustite vadbo.
Če resnično ne zberete dovolj poguma, da bi se soočili z nabito polno dvorano, se lahko odločite za telovadno doma. Za aerobno vadbo vam zadošča že klopca in kolebnica. Pri vajah za krepitev mišic lahko uporabite elastične trakove, ročne uteži ali tudi plastenke. Pri vajah raztezanja si lahko pomagate z brisačo. Mnogo video posnetkov pa dandanes najdete že na youtubu.
ponedeljek, 23. marec 2015
SOČNA NEDELJSKA SLADICA
Tale sladica mi je takoj padla v oči in že naslednji dan sem jo morala preizkusiti. In je ratala! V prvem poizkusu!
Odlična sladica brez moke!
LIMONINA TORTA Z OREHOVIM BISKVITOM
SESTAVINE:
biskvit:
limonina krema 1:
limonina krema 2:
PRIPRAVA:
biskvit:
Rumenjakom sem dodala sladkor in vse skupaj dobro stepla. Nato sem dodala vanilijo in nastrgano lupino limone, ter mlete orehe. Na koncu sem z lopatko previdno vmešala trd beljakov sneg.
Maso sem vlila v namaščen okrogel tortni pekač in jo pekla cca 10 - 15 minut pri temperaturi 180 stopinj.
Biskvit sem postavila na hladno in počakala, da se popolnoma ohladi.
limonina krema 1:
Rumenjakom sem dodala sladkor in jih nad vodno kopeljo stepala toliko časa, da se je krema začela gostiti in je dosegla temperaturo cca. 70 stopinj. V kremo sem nato umešala mascarpone, sok limone, nastrgano lupino limone in na koncu še stepeno smetano. Gotovo kremo sem postavila v hladilnik, da se je temeljito ohladila.
limonina krema 2:
Beljakom sem dodala ščepec soli in jih stepla. Med stepanjem se počasi dodala sladkor. Stepala sem tako dolgo, da je nastala gosta masa. V kozarčku sem zmešala limonin sok, vanilijo in škrob, nakar sem mešanico previdno vtepla v beljake. Maso sem enakomerno razporedila v namaščen okrogel tortni pekač in jo pekla 30 minut na 150-tih stopinjah, nato sem pečico ugasnila in kremo pustila še 30 minut v pečici, da se je sušila.
Ko so se vse sestavine temeljito ohladile, sem se lotila sestavljanja torte.
Orehov biskvit sem položila na krožnik, ga obložila s polovico limonine kreme 1, preko položila limonino kremo 2, ter jo prekrila s preostankom limonine kreme 1.
Torto sem postavila v hladilnik in počakala, da se je do konca ohladila, ter da so se plasti med seboj nekoliko povezale. No, drugi dan je seveda boljša, ampak ... le kdo bi čakal na drugi dan!
Odlična sladica brez moke!
LIMONINA TORTA Z OREHOVIM BISKVITOM
SESTAVINE:
biskvit:
- 100 g mletih orehov
- 4 jajca
- 3 žlice sladkorja
- vanilijev ekstrakt
- nastrgana lupina ene limone
limonina krema 1:
- 6 rumenjakov
- 4 žlice sladkorja
- sok ene limone
- limonina lupinica ene limone
- vanilijev ekstrakt
- 500 g mascarponeja
- 250 ml smetane
limonina krema 2:
- 4 beljaki
- 180 g sladkorja
- 2 žlički koruznega škroba
- 2 žlički limoninega soka
- ščepec soli
- vanilijev ekstrakt
PRIPRAVA:
biskvit:
Rumenjakom sem dodala sladkor in vse skupaj dobro stepla. Nato sem dodala vanilijo in nastrgano lupino limone, ter mlete orehe. Na koncu sem z lopatko previdno vmešala trd beljakov sneg.
Maso sem vlila v namaščen okrogel tortni pekač in jo pekla cca 10 - 15 minut pri temperaturi 180 stopinj.
Biskvit sem postavila na hladno in počakala, da se popolnoma ohladi.
limonina krema 1:
Rumenjakom sem dodala sladkor in jih nad vodno kopeljo stepala toliko časa, da se je krema začela gostiti in je dosegla temperaturo cca. 70 stopinj. V kremo sem nato umešala mascarpone, sok limone, nastrgano lupino limone in na koncu še stepeno smetano. Gotovo kremo sem postavila v hladilnik, da se je temeljito ohladila.
limonina krema 2:
Beljakom sem dodala ščepec soli in jih stepla. Med stepanjem se počasi dodala sladkor. Stepala sem tako dolgo, da je nastala gosta masa. V kozarčku sem zmešala limonin sok, vanilijo in škrob, nakar sem mešanico previdno vtepla v beljake. Maso sem enakomerno razporedila v namaščen okrogel tortni pekač in jo pekla 30 minut na 150-tih stopinjah, nato sem pečico ugasnila in kremo pustila še 30 minut v pečici, da se je sušila.
Ko so se vse sestavine temeljito ohladile, sem se lotila sestavljanja torte.
Orehov biskvit sem položila na krožnik, ga obložila s polovico limonine kreme 1, preko položila limonino kremo 2, ter jo prekrila s preostankom limonine kreme 1.
Torto sem postavila v hladilnik in počakala, da se je do konca ohladila, ter da so se plasti med seboj nekoliko povezale. No, drugi dan je seveda boljša, ampak ... le kdo bi čakal na drugi dan!
petek, 20. marec 2015
KRUHKI Z DOMIŠLJIJO
Tako kot na ostalih področjih življenja, je lepo, če znamo svojo domišljijo in iznajdljivost pokazati tudi pri peki kruha.
Spečemo lahko kakršnega želimo. Belega, črnega, rženega, polnozrnatega, z orehi, bučnimi semeni, bučnim oljem,....
...in vsi so takooo dobri!
Pri nas sta nastala dva takšna domišljijska hlebčka. Polnozrnati z lanenimi semeni in rženi z orehi.
DOMIŠLJIJSKI HLEBČKI
Sestavine:
V skledo sem presejala moko, vanjo naredila jamico in noter nadrobila sveži kvas. Posula sem ga s sladkorjem in jamico do vrha zalila z vročo vodo. Ko je kvas narasel, sem dodala sol, olje, semena oz. orehe in vodo, ter zgnetla testo.
Posodo sem pokrila s kuhinjsko krpo in počakalo, da je testo naraslo. Nato sem oblikovala hlebčke in jih položila na pekač obložen s peki papirjem, jih pokrila s krpo in jih pustila vzhajati 20 minut. Vklopila sem pečico (na 250 stopinj) in počakala, da se je dobro segrela.
Nato sem hlebčke tri-krat zarezala in pekač postavila v segreto pečico.
Kruh sem pekla cca. 45 minut. Prvih 15 min. na 250 stopinjah, nato pa na 200 stopinjah. Pečene hlebce sem položila na kuhinjsko rešetko in počakala, da so se ohladili.
Spečemo lahko kakršnega želimo. Belega, črnega, rženega, polnozrnatega, z orehi, bučnimi semeni, bučnim oljem,....
...in vsi so takooo dobri!
Pri nas sta nastala dva takšna domišljijska hlebčka. Polnozrnati z lanenimi semeni in rženi z orehi.
DOMIŠLJIJSKI HLEBČKI
Sestavine:
- 300 g gladke bele moke
- 300 g ržene ali polnozrnate moke
- 1 kocka kvasa
- žlička sladkorja
- cca. 3 dcl vroče vode
- pest orehov
- pest lanenih semen
- žlička soli
- žlica olivnega olja
V skledo sem presejala moko, vanjo naredila jamico in noter nadrobila sveži kvas. Posula sem ga s sladkorjem in jamico do vrha zalila z vročo vodo. Ko je kvas narasel, sem dodala sol, olje, semena oz. orehe in vodo, ter zgnetla testo.
Posodo sem pokrila s kuhinjsko krpo in počakalo, da je testo naraslo. Nato sem oblikovala hlebčke in jih položila na pekač obložen s peki papirjem, jih pokrila s krpo in jih pustila vzhajati 20 minut. Vklopila sem pečico (na 250 stopinj) in počakala, da se je dobro segrela.
Nato sem hlebčke tri-krat zarezala in pekač postavila v segreto pečico.
Kruh sem pekla cca. 45 minut. Prvih 15 min. na 250 stopinjah, nato pa na 200 stopinjah. Pečene hlebce sem položila na kuhinjsko rešetko in počakala, da so se ohladili.
četrtek, 19. marec 2015
AJDOVA JABOLČNA TORTA
Ajda izvira iz vzhodnih predgorij Himalaje, iz Junana, Sečuana in vzhodnega Tibeta. V Junanu in kitajskih provincah Shanxi in Shaanxi pridelujejo in uporabljajo predvsem navadno ajdo. V jugozahodnem delu Sečuana pridelujejo tatarsko ajdo na nadmorski višini okoli 2000 - 2800 m, v Nepalu pa navadno in zlasti tatarsko ajdo na še višje ležečih krajih. V Butanu in na severnih območjih Indije, zlasti v okolici Sprinagarja, ter tudi na severnih območjih Pakistana in Afganistana so znani po pridelovanju ajde. Z območja okoli Himalaje se je ajda širila naprej po svetu.
v Evorpo je prišla verjetno po svileni poti, morda pa tudi preko Sibirije. V Sloveniji je prva omemba ajde znana iz leta 1426, v tem obdobju je znanih tudi več zapisov iz Nemčije. Postopoma se je razširila po skoraj vsej Evropi, zlasti pa po Vzhodni in Srednji. Znani pridelovalci so bili Rusi, Ukrajinci, Belorusi, Poljaki, Nemci, Čehi, Madžari, Bosanci, Črnogorci, Hrvati, Avstrijsi, Italijani, na Jugu Švice, v Luksemburgu, Franciji, nekaj so pridelovali na Finskem, posamezni zapisi o pridelovanju ajde so znani tudi s Portugalske, Španije, Anglije in Škotske. V dvajsetem stoletju se je ajda s polj umikala drugim poljščinam, zlasti krmnim rastlinam, zadnja peta pa se v Evropi znova širi zanimanje za pridelovanje in uporabo ajde.
Pa specimo tole dobro pito iz ajdove moke:
AJDOVA JABOLČNA TORTA - PIRAMIDA
Sestavine:
Sestavine za nadev:
Maslo sem razopila, dodala sladkor, sol in jace in sestavine stepala toliko časa, da so se povezale. Nato sem dodala moko s pecilnim praškom, zgnetla gladko testo in ga razdelila na dva dela.
Jabolka sem izkoščičila in naribala na lističe. Dodala sem sladkor in cimet, ter jih dušila do mehkega.
Okrogel model sem premazala z oljem, ter nanj razporedila polovico testa. Posula sem ga z orehi in preko enakomerno razporedila nadev. Iz preostalega testa sem zvila svaljke in jih mrežasto položila preko nadeva.
Torto sem pekla dobro uro na temperaturi 180 stopinj.
v Evorpo je prišla verjetno po svileni poti, morda pa tudi preko Sibirije. V Sloveniji je prva omemba ajde znana iz leta 1426, v tem obdobju je znanih tudi več zapisov iz Nemčije. Postopoma se je razširila po skoraj vsej Evropi, zlasti pa po Vzhodni in Srednji. Znani pridelovalci so bili Rusi, Ukrajinci, Belorusi, Poljaki, Nemci, Čehi, Madžari, Bosanci, Črnogorci, Hrvati, Avstrijsi, Italijani, na Jugu Švice, v Luksemburgu, Franciji, nekaj so pridelovali na Finskem, posamezni zapisi o pridelovanju ajde so znani tudi s Portugalske, Španije, Anglije in Škotske. V dvajsetem stoletju se je ajda s polj umikala drugim poljščinam, zlasti krmnim rastlinam, zadnja peta pa se v Evropi znova širi zanimanje za pridelovanje in uporabo ajde.
Pa specimo tole dobro pito iz ajdove moke:
AJDOVA JABOLČNA TORTA - PIRAMIDA
Sestavine:
- 300 g ajdove moke
- 80 g sladkorja v prahu
- 200 g masla
- 1 jajce
- 1 zavitek pecilnega praška
- ščepec soli
Sestavine za nadev:
- 1 kg kislih jabolk
- 50 g sladkorja
- 1 vanili sladkor
- 2 žlički cimeta
- 75 g rozin (jaz sem jih izpustila)
- olje za mazanje modela
- drobtine za posip (sama sem jih nadomestila z mletimi orehi)
Maslo sem razopila, dodala sladkor, sol in jace in sestavine stepala toliko časa, da so se povezale. Nato sem dodala moko s pecilnim praškom, zgnetla gladko testo in ga razdelila na dva dela.
Jabolka sem izkoščičila in naribala na lističe. Dodala sem sladkor in cimet, ter jih dušila do mehkega.
Okrogel model sem premazala z oljem, ter nanj razporedila polovico testa. Posula sem ga z orehi in preko enakomerno razporedila nadev. Iz preostalega testa sem zvila svaljke in jih mrežasto položila preko nadeva.
Torto sem pekla dobro uro na temperaturi 180 stopinj.
sreda, 18. marec 2015
SOČNI PRIGRIZEK
Počasi nam bo narava ponovno pričela nuditi svoje okusne plodove, le malo še moramo potrpeti. Sveži motovilec je že na dnevnem redu, tudi regrat se mu je pridružil, za intermezo, pa si privoščimo tole sočno solato:
SOČNA SOLATA Z LOSOSOM
Sestavine:
Lečo skuham, jo odcedim in ohladim. Ostalo zelenjavo očistim, operem in narežem na koščke. Feta sir narežem na kvadratke. Sestavine zmešam v veliko skledo, dodam sol, bučno olje in kis, ponovno zmešam in serviram.
SOČNA SOLATA Z LOSOSOM
Sestavine:
- leča
- paprika
- paradižnik
- zelena solata
- feta sir
- losos
- sol, olje, kis
Lečo skuham, jo odcedim in ohladim. Ostalo zelenjavo očistim, operem in narežem na koščke. Feta sir narežem na kvadratke. Sestavine zmešam v veliko skledo, dodam sol, bučno olje in kis, ponovno zmešam in serviram.
Naročite se na:
Objave (Atom)