O šipkovem čaju ni potrebno izgubljati besed. Tale je domač, raščen v divjini, popolnoma bio.
Posušila ga bom in zdrobila. Kot začimba tu pa tam pride kar prav.
četrtek, 4. november 2010
DIŠEČE, ZDRAVILNO,...NABRANO
Tokrat sem poskrbela, da bo nas do spomladi s kuhinjskega okna pozdravljala vejica dišečega primorskega lovora.
Vsako leto ga naberem
in obesim ob kuhinjsko okno.
Tako nam je pri roki, kadar ga potrebujemo za izboljšanje okusa.
O šipkovem čaju ni potrebno izgubljati besed. Tale je domač, raščen v divjini, popolnoma bio.
Stresla sem ga na pladenj
in že je romal v kotlovnico - na sušenje. Ej, to bomo pili šipkov čaj!
Tudi na rožmarin sem se spomnila.
Posušila ga bom in zdrobila. Kot začimba tu pa tam pride kar prav.
Tem primorskim storžem velikanom se pa ne morem upreti.
Z njimi napolnim prazne lonce, ki pozimi počivajo in čakajo na spomladanske rožice.
O šipkovem čaju ni potrebno izgubljati besed. Tale je domač, raščen v divjini, popolnoma bio.
Posušila ga bom in zdrobila. Kot začimba tu pa tam pride kar prav.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar