Prvič sva se "pustila" na tekmo peljati z avtobusom in bilo je super. Je bila pot nazaj za nekatere skoraj bolj naporna kako sam tek.
Sedaj pa vržem tekmovalne teniske v omaro in sledi veeeelika nagrada. Sledi obdobje dooolgih, pooočasnih, tako rekoč panoramskih tekov. Z nič napora, z nobenimi intervali, brez ure na roki. Ker... moram priznati, da zadnji tirje tedni treningov, ki so bazirali predvsem na dvigu hitrosti, kar pomeni intervali, tempo teki, intervali, niso bili nič kaj lahki. Oooo, se je že kar poznala celoletna utrujenost. Pa v glavi tudi ni bilo več prave motivacije. Pa mraz je tudi naredil svoje. Pa tema še bolj.
Tako. Govorila sem. Sedaj grem v službo, potem pa pospravit tekmovalne teniske in uživat. Uživajte še vi!
Ni komentarjev:
Objavite komentar