Ribez je kot divja rastlina prvotno uspeval v gozdovih srednje in severne Evrope ter v severnih predelih Azije. Gojiti so ga začeli v 17. stoletju v Belgiji ter v severni Franciji, od koder se je razširil tudi drugod po svetu.
Poznamo rdeči, črni in beli ribez. Rdeči ribez je bolj razširjen, saj je blagega okusa in sijoče barve. Izhaja iz treh evropskih vrst ribeza. Beli ribez je zelo redek in izjemno prefinjenega okusa, nastal pa je kot mutacija rdečega ribeza. Črni ribez, ki je mešanica evropske in azijske vrste ribeza, je bolj trpkega okusa, zato je bolj primeren za želeje, marmelade in sokove.
Ljudska medicina ceni ribez predvsem kot diuretik, poleg tega pa ugodno vpliva na prebavo, povečuje apetit, čisti kri, pospešuje znojenje in znižuje povišano telesno temperaturo. Ribez vsebuje ogromno vitamina C.
Dnevne potrebe po vitaminu C lahko pokrijemo že s štiridesetimi jagodami ribeza. Poleg tega ribez vsebuje karotine, iz katerih telo tvori vitamin A, vitamin B3, kalij, kalcij, železo in mangan.
Ribez krepi imunski sistem in pospešuje nastajanje hormonov, pospešuje presnovo in nastajanje krvi. Celice varuje pred prostimi radikali in varuje sluznice. Pomirja živčevje in izboljšuje razpoloženje. Spodbuja delovanje srca in mišičja ter pomaga pri ledvičnih obolenjih. Dobro tudi prečisti telo. Ribez pa naj le v manjših količinah uživajo tisti, ki jih pogosto peče zgaga.
Čaj iz ribezovih listov poživi presnovo in prebavo, krepi odpornost in deluje poživljajoče na počutje. Štiri žlice drobno narezanih svežih ali zdrobljenih suhih listov zavremo v litru vode ter uživamo po eno skodelico zjutraj na tešče in pol ure pred večerjo.
Požirek ribezovega likerja pred počitkom naj bi odpravljal nespečnost. Ribezov liker naredimo tako, da zrele jagode stlačimo in dodamo liste poprove mete ter zalijemo z žganjem. Vse skupaj postavimo za osem dni na sonce, nato odcedimo in dodamo nekaj praženega sladkorja ter spravimo v steklenice.
Trenutno res ni sezona svežega ribeza, a v zamrzovalniku se še vedno najde kakšna vrečka. Kmalu bo zmanjkal, a dokler ga imamo lahko iz njega pirčaramo tole resnično okusno pito.
RIBEZOVA PITA
Sestavine:
- 500 g polnozrnate moke
- sol
- 200 g masla
- 200 g sladkorja
- 1 pecilni prašek
- malo cimeta
- 500 g ribeza
- sladkor po okusu
- 250 g skute
- cimet
V posodi sem zmešala moko, sol, maslo, sladkor, pecilni prašek in cimet. Gnetla sem toliko časa, da sem dobila gladko testo. Testo sem zavila v folijo in ga za približno eno uro postavila v hladilnik.
Iz zmrzovalnika sem vzela ribez in ga delno odmrznila.
V skledo sem zvrnila skuto ter dodala cimet, sladkor in ribez.
Sestavine sem ročno zmešala.
Po namaščenem pekaču sem razporedila ponovico testa, tako da sem na strani naredila majhen rob.
Nanj sem stresla nadev,
ter iz druge polovice testa oblikovala svaljke iz katerih sem naredila mrežico.
Malo sem počakala in že smo jo morali sprobati.
Je že res, da je hladna boljša, a tudi vroča je šla hitro po grlu.
V skledo sem zvrnila skuto ter dodala cimet, sladkor in ribez.
Sestavine sem ročno zmešala.
Po namaščenem pekaču sem razporedila ponovico testa, tako da sem na strani naredila majhen rob.
Nanj sem stresla nadev,
ter iz druge polovice testa oblikovala svaljke iz katerih sem naredila mrežico.
PIto sem pekla približno eno uro na 180-tih stopinjah.
Malo sem počakala in že smo jo morali sprobati.
Je že res, da je hladna boljša, a tudi vroča je šla hitro po grlu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar