NAKALJENA ČIČERIKA

Menda e vsaj osem tisoč let tega, odkar nas čičerika hrani in krepi. Ker je restlina suhih območij se je udomačila predvsem na indijski podcelini, kjer pridelajo in pojedo več kot tri četrt vse čičerike na svetu.
Čičerika je ena najokusnejših stročnic, med večjimi semeni stročnic pa ena najbolj preprostih za kaljenje, in je poleg fižola mund in leče ene temeljnih stročnic za kaljenje.

Semena namakamo približno 12 ur, da doro vpijejo vodo. Čičerika med kaljenjem, podobno kot druga velika semena potrebuje nekoliko več zraka. Je manj zahtevna kot fižol, zato je uspešna vaja za priučitev kaljenja težavnejših stročnic. Spiramo jo dvakrat dnevno, kali pa 3 - 5 dni.

Čičerika je kakovosten vir belakovin, rudnin in mikrielementov. Med drugim vsebuje molibden, ki kot vse kaže, sodeluje tudi prirazgradnji sulfitov - te zaužijem z vinom, konzervirano hrano, ter z industrijsko obdelanim suhim sadjem. Ne manjka ji niti vlaknin in polisaharidov. Zmanjšuje vsebnost trigliceridov in LDL-holesterola v krvi, ter uravnava raven glukoze v njej.

Nakaljeno čičeriko na kratko skuhamo v sopari, da se zmehča in jo toplo ali hladno pojemo. Lahko jo skuhamo tudi v različnih jedeh, posebno v juhah ali enolončnicah. Kuhana čičerika je tudi osnova za humus - odlično jed iz Bližnjega vzhoda.

 Nakaljena semena skuham.

V sklado zamešam kislo zelje, nakaljena semena fižola mung in čičerike.

Prelijem z bučnim oljem in zmešam.

Mmmmm, odlična malica.