LED JE PREBIT

Tako, zima se je očitno poslovila in to pomeni, da je k nam prišla pomlad in pričetek tekaške sezone. Tokrat sem prvič v sezoni kri po žilah pognala v Osijeku, kjer naju je pričakal prekrasen vikend, z visokimi temperaturami in lepo okolico. Tekma sicer ni šla kot bi hotela, a sezona je dolga in pozna se, da v nogah še ni kilometrov. Čas 1:36:09 je zadostoval za absolutno 6. mesto in 1. v kategoriji. 
Jeee, sedaj pa s polnim korakom novim zmagam naproti!

Osijek je pa zelo lepo mesto.

 

 

 

 

 

 

 

PIKASTA BUČA - ČAJOTA

Domovina bodeče buče je Južna Amerika, kjer so jo Azteki gojili na nadmorski višini 1500 m. Danes je razširjena po vsem svetu. Indijanci so ji nadeli ime chayoti, zato jo imenujemo tudi čajota.
V tropskih krajih je to izredno hitro rastoča trajnica, saj posamezni poganjki v enem letu dosežejo preko 30 m v dolžino.
Listi so krpati in podobni kot pri kumari. Steblo je oglato in ima brazde. Zacveti, ko je dan dolg 12 ur. Moški cvetovi so na dolgih pecljih, majhni, kremne barve in izraščajo za istimi listi kot kasneje ženski cvetovi. Do pozne jeseni rastlina obrodi na stotine od 10 do 20 cm dolgih in do 12 cm širokih plodov. Ti so lahko svetlo, temno zeleni, beli, bodičasti, gladki, s tanko ali debelo lupino, podolgovati ali okrogli.
Plodovi tehtajo okoli 200 do 1000 g, meso je belo kremne ali zelenkaste barve. Ima samo eno seme, ki je veliko od 10 do 15 cm.
Bodeča bučka je najbolj priljubljena v osrednji Ameriki, Indiji in na Japonskem. Gojijo jo tudi v Sredozemlju, zlasti v Španiji. Na Kostariki se divje razrašča, uspeva pa tudi v zelo vlažnih tleh in na nadmorski višini preko 1000 m.
Zanimiva so številna imena za bodečo bučko. Nakazujejo, kje jo najbolj cenijo. Američani ji rečejo vegetable pear, chayote, chayote squash. Avstralci choko, Indijanci chaco ali choco, Francozi chouchoutte, chayotte, Italijani saiotta, Kitajci fo shou gua, Japonci hayato uri, Indonezijci labu jepang, v Trinidadu pa je to christphine. Su su su poznajo tudi v Vietnamu in Nepalu, kjer je iskul, skul ali skuch in tudi dobro uspeva.
V kulinariki mlade plodove bogate s C vitaminom uživamo surove v solati ali pa jih pripravljamo kot cukine. Lahko jih tudi vlagamo. Starejše uporabljamo namesto krompirja, za polnjenje in kot dodatek kečapu. Plodove pred uporabo vedno olupimo.
Zanimivo je, da je rastlina v celoti užitna in uporabna. Tudi korenine, ki zrastejo meter in pol globoko. V drugem letu rasti se odebelijo stranske in do 10 kg težke korenine. V Južni Ameriki jih že po tradiciji uživajo poleg plodov mladih listov in poganjkov.
Korenino, ki spominja na peso in vsebuje veliko škroba, lahko uporabljamo kot krompir.
Mladi listi bodeče bučke so bogati z vitamini iz skupine B in lahko nadomeščajo špinačo, poganjki pa šparglje. Veliko seme zapečeno na maslu velja za poslastico.
Pravijo, da ena sama dobro razraščena rastlina s svojimi plodovi in koreninami lahko pokrije letno potrebo štiričlanske družine po ogljikovih hidratih. V ljudski medicini priporočajo uporabo čajotinih listov pri povišanem tlaku.
Vse dele rastline lahko uporabljamo za krmiljenje živine. Iz poganjkov lahko z malo spretnosti spletemo klobuke, košare in vreče.
V plodu je eno samo seme, ki začne kaliti že v bučki, če jo hranimo na toplem. Ob koncu zime nakaljene plodove položimo na zemljo in jih malo zasujemo. V lončku, ki ga postavimo na svetlo okensko polico, se hitro ukoreninijo.

OSVEŽILNO, PISANO, ZELENJAVNO

Osvežilne solate so redne spremljevalke vsakodnevni obrokov. Včasih bolj enostavne, mnogokrat pa sestavljene in pisane, ter postrežene kot samostojna jed. In skleda je takoooo velika, da zraven ne potrebujemo niti kruha. 

PISANA MEŠANA SOLATA

Sestavine:

• por
• zelena solata
• korenček
• koruza
• tuna
• feta sir
• olivno olje
• kis
• sol

Zelenjavo očistim, operem, narežem, korenček pa naribam in jo zmešam v veliko skledo. Dodam tuno in na koščke narezan feta sire, ter začinim z dooobrim domačim olivnim oljem, kisom in soljo. Sestavine zmešam in postrežem.

Večerja v 15-tih minutah. Pa kako dobra je!

ENA JE ŠE OSTALA

Ma ja, saj vem da je že pomlad, da ptički že veselo čivkajo, da je dan že daljši od noči in da kape več niso aktualne. A tale je še zadnja, ki je ostala iz letošnje zbirke pletenih, volnenih kap. Pa saj je bila včeraj zjutraj le ena stopinja in popoldan, ko sem se vračala s teka le pet. Morda bo pa v teh hladnih jutrih in večerih še ogrela kakšno glavo.

Kapa se poda k marsikateremu oblačilu, saj je nevtralne črne barve s tankimi sivimi črtami in velikim dekorativnim gumbom v enakih odtenkih.

Pa jo poglejmo!

MALININO PECIVO

V nedeljo se mi je zahotelo lenarjenja. In rreeeees sem si privoščila. Po treh dneh kopanja po zemlji, pospravljanja okrog hiše in obrezovanja grmičkov, sva se v nedeljo zjutraj na lahkotnem 17-km teku s Sašotom pregibala in naužila svežega zraka, nato pa je sledil dan, ki je šel v nič. Ej, kako je pasalo. Edino kar sem postorila je bila peka domačih hlebčkov kruha in sladice. Hja, brez tega v nedeljo pač ne gre.

Sladkali smo s z odlično malinovo sladico.

MALINOVO PECIVO

Sestavine:

Testo:

• 3 jajca 
• 6 žlic sladkorja
• 8 žlic moke
• 10 žlic olja
• 1/2 pecilnega praška

Nadev:

• 60 dag skute
• 2 jajci
• 5 žlic sladkorja
• 1 vnilijev puding
• 1vanili sladkor
• 1 kisla smetana

• 250 g malin

Za testo sem najprej penasto stepla jajca in sladkor, ter nato dodala vse ostale sestavine in jih dobro premešala. Maso sem vlila v namaščen in z drobtinami posut pekač. 

Po testu sem enakomerno razporedila maline. 

Za nadev sem prav tako najprej penasto zmiksala jajca, vanili sladkor in navadni sladkor, ter nato dodala vse ostale sestavine, ga temeljito premešala in enakomerno razporedila po testu posutem z malinami.

Pekač sem postavila v segreto pečico in pecivo pekla cca. 1 uro pri temperaturi 180 stopinj.