Človek brez strasti je človek brez sebe!
Strast je detektor avtentičnosti življenja. Brez nje si je res nemogoče predstavljati srečno in izpolnjeno življenje.
Navadno se z besedo strast misli predvsem telesna strast. Toda ta ni niti najmočnejša niti najpomembnejša oblika strasti. Je samo eden od neštetih obrazov strasti. Kakor je ljubezen do hišnih ljubljenčkov samo eden od obrazov naše ljubezni do nečesa.
Ideji telesne strasti bi lahko protipostavili idejo duhovne strasti, v kateri se krepi naše duhovno bistvo. Tako bodo strast do občutenja ljubezni do sebe, strast do spoznanj, strast do občudovanja, strast do same možnosti občutenja strasti veliko močnejše od čiste telesne strasti. Njihova okrepčujoča se energija se bo veliko dlje zadržala v našem organizmu. Te strasti v nasprotju s telesno resnično navdihujejo resnico v našem življenju. Telesne strasti nam ni potrebno zanikati, ker lahko izjemno uživamo v njej, vendar je prav tako ni treba dvigati na ne vem kakšen piedestal. Obstajajo duhovne tradicije, ki jo slavijo kot glavni izvor razsvetljenja, medtem ko jo želijo druge tradicije razvrednotiti in jo obravnavajo kot nekakšen živalski nagon, ki nasprotuje naši duhovni naravi. Ne eno ne drugo ni pravilno. Smo duhovno-materialna bitja, ki morajo spoštovati oba vidika svoje narave, zato telesne strasti kot pomembnega dela naše telesnosti ne smemo zanemarjati, vendar je ne smemo niti poveličevati.
Poleg telesne strasti je pri mnogih izražena tudi strast do hrane in pijače. Tako se resnično uživa v življenju, pravijo ljudje, ki niso odkrili izjemnosti duhovne strasti. Lahko uživaš v negovanju svojega telesa, vendar to daje minljiv občutek minljivega ugodja.
Pa razmislimo o svojih duhovnih strasteh. Poskusimo odkriti dejavnosti, ki bi lahko okrepile našo dušo. Poskusimo odkriti, kaj nas resnično navdušuje. Onstran zadovoljevanja teženj našega telesa. Poskušajmo odkriti svoje strasti. Če odkrijemo, da jih trenutno nimamo, poskusimo ugotoviti, kaj bi nas lahko vznemirilo, kaj bi lahko zadovoljilo notranjo težnjo po izpolnjenosti, po celovitosti, po občutju svoje veličastnosti. Vsi imamo to težnjo. Poskusimo razmisliti o tem, kaj bi nas najbolj veselilo. To je mogoče sprehod po parku, branje knjige ali gledanje filma ali kakšno darilo. V resnici je lahko karkoli. Ko pa se prepustimo temu, kar nas veseli, bomo veliko lažje odkrili svoje strasti. Iz tega razpoloženja se strasti veliko lažje odkrivajo. Če torej ne vemo katere bi bile naše strasti, poskusimo delati to, kar nas veseli, pri čemer se počutimo prijetno, pri čemer se počutimo svoji in potem bomo veliko lažje odkrili svoja področja strasti in način za njihovo izražanje. In potem se jim preprosto prepuščajmo. Kolikor moremo pogosto, ker lahko v strastnem prepuščanju strastem odkrijemo ves zanos svoje lepote.
Imeti strast in prepuščati se njihovemu brezskrbnemu plesu je nujno za zdravo življenje. Zdravo življenje je veliko pomembnejša skrb za našo dušo kakor naše telo. Tako je tudi strast to, kar nadvse krepi našo dušo. Deluje pa tudi izjemno pozitivno na naše telo. In to naredi bolje in obsežneje od kateregakoli živila, režima prehrane ali posebnih pripravkov, na katerih bomo na etiketi prebrali, da nam pomagajo pri izločanju toksinov.
Bodisi, da se bomo spoznavali s slikanjem, svobodnim plesom, petjem, uživanjem v sončnih zahodih, vse oblike strasti bodo izpolnile našo dušo.
Gospa Vanja,resnično lepo napisano! Hvala!
OdgovoriIzbriši