KOLIKO MIŠIC

Lokomotorni sistem človeškega telesa tvori sklop kosti in mišic, ki omogočajo kar najbolj učinkovito in varno gibanje v prostoru. Pri vsi telesni organi so med seboj povezani z vezivnim tkivom, ki prepreda notranjost. Noben del telesa ne stoji na svojem mestu kar sam od sebe, vse je vpeto oziroma pričvrščeno na kosti, mišice,  kite in druge organe. Če si preščipnemo kožo, jo v prvotni položaj nemudoma povrneta vezivni beljakovini: kolagen, ki je najbolj obilen telesni protein ter prožni elastan. Kosti so zgolj pasivni del, ogrodje, ki nudi oporo, medtem ko gibanje telesu omogočajo mišice. Te delimo na skeletne in gladke mišice, ki tvorijo stene votlih organov in obdajajo žile, poseben primer pa je srčna mišica. 
V telesu je nekaj sto majhnih skeletnih mišic, katerih kontrakcije nikakor ni moč izolirati, saj so vpete v sinhrono delo z bližnjimi, večjimi mišicami. Okoli dvesto je takšnih, ki jih lahko občutimo in obdelujemo v telovadnici, na milijone je onih , majhnih gladkih mišic, ki dvigujejo dlake ter še milijarde preostalih gladkih mišic, ki denimo, obdajajo kapilare. Ter ena sama, najpomembnejša, srčna mišica. 

Skoraj pri vsakem gibu, pa čeprav gre le za enostaven premik posameznega segmenta, recimo podlahti, ne sodeluje le precej mišic, ampak tudi celotno vezivno tkivo. To ima za posledico majhne premike tako rekoč vseh točk določenega področja. Najpogosteje pa gibljemo več segmentov hkrati, pri čemer večinoma sodelujejo vse mišice, ki te segmente premikajo. Njihovega delovanja človek ne nadzoruje zavestno, saj gre za naučeno gibanje. Predstavljajte si, da bi morali zavestno aktivirati kar 70 mišic, da bi k ustom ponesli kozarček pijače. Da je stisk prstov ravno pravšnji, gib pa gladek, ne prepočasen ali prehiter in zato natančen, je potrebna časovna usklajenost vseh pri gibu sodelujočih mišic. Pri hoji možgani usklajeno poveljujejo vklaplanje in izklapljanje kar 200 sodelujočih mišicah.