VLAKNINE

Vlaknine za povečanje zmogljivosti športnika nimajo neposrednega učinka, saj kot vir energije niso uporabne, imajo pa zelo pomembne posredne učinke na telo.
Vlaknine najdemo v hrani rastlinskega izvora, ne moremo pa jih dobiti iz beljakovin in maščob, saj spadajo med ogljikove hidrate. Glavna značilnost vlaknin je, da jih ne moremo popolnoma prebaviti, saj v črevesju nimamo vseh za to potrebnih encimov. Vlaknine delimo v več skupin. Njabolj znana je delitev na topne in netopne vlaknine. Najpomembnejše med njimi so:
pektin, ki ga najdemo v sadju, gume, ki ga najdemo v semenih, celuloza, ki je sestavni del vsega rastlinja, hemiceluloza in lignin.
V prehranski industriji se uporabljajo še nekatere druge vlaknine v obliki raznih aditivov, vlaknine pridobljene iz naravnih vlaknin in druge sintetične vlaknine, ki se jih lahko dodaja živilom in imajo v telesu dokazano pozitivne učinke.
Vnos zadostne količine vlaknin omogoča normalno delovanje črevesja, torej normalno tvorbo blata ter presnovo in predelavo zaužite hrane. Normalno delovanje prebavnega sistema je ključno, da telo čim boljše prebavi in absorbira hranila. Zdrava črevesna flora je eden najpomembnejših dejavnikov pri tem porcesu in zadosten vnos vlaknin zelo pripomore k uravnavanju le-te. Poleg tega vlaknine pomagajo športnikom posredno pri zmanjševanju telesne maščobe, predvsem preko uravnavanja sladkorja v krvi. Vlaknine namreč tako kot maščobe in beljakovine znižujejo glikemični indeks živil in to tako uspešno, da se zelo priporočajo tudi sladkornim bolnikom. Zadosten vnos vlakni nadalje pomaga tudi pri zniževanju skupnega in LDL holesterola.
Največjo težavo in nevarnost za vse nas pa v bistvu predstavlja nezadosten vnos vlaknin. V številnih raziskavah je bilo večkrat pokazano, da lahko nizek vnos vlaknin poveča tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni ter da povečuje možnosti za nastanek črevesnega raka.
Priporočena količina za športnike je približno enaka priporočeni količini za ostale skupine ljudi, in sicer med 20 in 40 grami na dan, pri športnikih z višjim kaloričnim vnosom pa se priporoča 10 do 20 g višji vnos. 
Z indnustrijskim predelovanjem hrane se količina vlaknin v živilih zmanjšuje, zato je potrebno jesti veliko sveže hrane in čim manj predelanih žit. Bela moka in beli riž sta že zelo osiromašena z naravnimi vlakninami, prav tako pa seveda vsi izdelki iz njih. Naj bo pestrost glavno vodilo pri izbiri živil za vnos zadostne količine vlaknin. Predvsem pa naravna hrana.