BORBA ČETRTEGA DNE

Zadnji dan. Finale 50 m prosto in oooodličen rezultat. Prvič pod 25 sekund.

Disciplina v kateri je največja konkurenca, saj se znotraj ene sekunde uvrsti tudi čez 25 tekmovalcev (v predtekmovanju jih je bilo z rezultatom med 25 in 26 sekund natančno 27).

Bilo je tako napeto, da mi je uspelo posneti le pripravo na štart in rezultate.

FINALE TRETJEGA DNE

Odličen finalni nastop na 200 prosto.

DRUGI DAN V ZNAMENJU STOTKE

Zanesljiva uvrstitev v finale na 100 prosto.

UTRINKI S PRVEGA DNE

Več kot uspešen prvi dan je za nami!

SEDAJ GRE ZARES

Po treh dneh basanja in polnjenja zalog s testeninami gre sedaj zares. Pa ne pri meni. Zaloge smo tokrati polnili Matiji, ki bo naslednje štiri dni preživel v Celju na plavalnem državnem prvenstvu.

Torej, sledijo štirje dnevi v znamenju plavanja, preživljanja prostih ur na bazenu v Celju, navijanja, fotografiranja in delno tudi sojenja.

DAJMO MATIJA!!!

Zadnji testeninski dan je bil v znamenju domačih njokov, ki jih imamo vsi takooo radi.

DOMAČI SKUTINI NJOKI Z DROBNJAKOM
40 dag moke, 1/2 kg skute, drobnjak, 1 jajca, žlička soli

Moko presejem v posodo, dodam skuto, jajce in sol in drobnjak iz domače skrinje. Sestavine zmiksam, ter odložim testo za cca. pol ure v hladilnik ali kakšen drug hladen prostor. Ko testo nekoliko odleži na pomokanem pultu izdelam takšne dolge svaljke in jih narežem na približno 2 cm dolge kose.
Medtem pristavim na štedilnik velik lonec vode, jo solim in zavrem. V njej skuham izdelane njoke. Kuham jih približno 10 minut.

Podajo se k vsem vrstam zelenjavnih, mesnih in sirovih omak.

KOZAREC C-VITAMINA ZA DOBRO JUTRO

Sokovi in napitki zagotavljajo dragoceno tekočino, ogljikove hidrate, vitemine in minerale. Zlasti dva antioksidanta - vitamin C in E.

Zagotavljajo nujno potrebne hranilne snovi pred začetkom vadbe, med njo in po njej. Vsebujejo malo mašob in vlaknin, hkrati pa so okusen dodatek, enostaven za pripravo in nalašč za dneve, ko nimamo veliko časa.

Doma narejeni napitki vsebujejo mnogo hranilnih snovi in so hkrati brez konzervansov in drugih umetnih sladil.

Izvrsten vir vitamina C nudijo pomaranče, ki vsebujejo tudi folno kislino in kalij. Vitamin C jemljemo kadar se v času neodpornosti želimo zaščititi pred prehladom. Vendar ta vitamin, imenovan tudi askorbinska kislina igra tudi pomembno vlogo pri telesni pripravljenosti in vitkosti.

POMARANČNI NAPITEK
3 pomaranče

Pomaranče olupim, narežem na kose in zmiksam.

DOBRO JUTRO Z VITAMINI V KOZARCU!!!

VSE MORA BITI ENOSTAVNO, PREDVSEM PA HITRO

Pridejo dnevi ko ni ne časa, ne volje, ne idej. Takšni dnevi morajo miniti čimprej in čim bolj enostavno. Brez zapletenih opravil.

Enostavno in na hitro se zavrtijo tudi opravila v kuhinji:

ZELJNE KRPICE
sveže zelje, testenine - krpice, čebula, paradižnikova mezga, olje, malo moke, sol, poper, kumina, mleta paprika

Narežem čebulo in jo na olju popražim. Dodam na tanko narezano zelje in mleto papriko, ter vse skupaj na rahlem ognju približno 10 min dušim. Posujem z žlico moke, zmešam in zalijem s paradižnikovo mezgo, ter vse skupaj kuham kakšne pol ure. Po potrebi dodam še malo vode.

Testenine - krpice skuham v slani vodi, jih odcedim, ter primešam zelju.

JED JE GOTOVA!

ZIMSKE RADOSTI

Kadar je snega dovolj, ko je zasnežena cesta v dolino, ko je sneg tudi na Čopki, se prileže popoldanski spust s pležuhi.

Včasih smo le tri, kdaj pa kdaj pa nas je tudi več.

Odpravimo se peš do trikotne jase.

Si nataknemo kape, rokavice in smučarska očala.

Ko ni dovolj naravnega snega, topovi bruhajo umetnega.

Ter se spustimo v dolino - prvič.

...pa še drugič.

ENKRAT PROTI MARIBORU IN DVAKRAT PROTI POHORJU

Sobote so mnogokrat tekaško obarvane, današnja je bila v znamenju velikega teka. Jutranje urice sem zapolnila s cestnim tekom in ker sem imela še par opravkov v Mariboru, sem tja kar odtekla.

Kar nekaj teh belih oštevilčenih kamnov sem pozdravila, saj me je pot na začetku vodila ob železniški progi, po kateri v sobotah ni prometa.

Zavila sem na poljsko pot, odmaknjeno od prometa. Računala sem da bo shojena od popoldanskih sprehajalcev, pa sem se uštela. V snegu so bile vidne le stopinje od zajčkov in drugih malih živali. O človeških stopinjah ne duha ne sluha.

Nekje na pol poti me je cesta vodila skozi majhen gozdiček.

Po urci teka sem se bližala koncu.

Prečkala sem Studenško brv, odtekla še par sto metrov in končala jutranje vdihavanje svežega zraka.

Na hitro sem skočila po obveznih opravkih, medtem pa je Sašo končal s treningom na bazenu. Pri babi in dediju sva pobrala še Matijo in že smo hiteli proti domu, skuhali kosilo in kaj kmalu za tem sva že imela v avtu tekaške smuči.

Na Pohorju pa pravljica.

Snežne skulpture levo in desno, spredaj in zadaj.

Ves čas sva tekla tik pod vrhom oblaka. Toliko, da sonček ni in ni uspel pokukati skozi.
Vendar na grebenu, ...., par sto metrov, par minut, le kratek čas. Soooonce in modro nebo.

Se je izplačalo.

Odbrzela sva v dolino, saj je mene pot vodila še enkrat pod Pohorje. Tokrat s pležuhom. Peš do trikotne jase in spust v dolino. Dvakrat. Kot mali otroci.