V DEŽELI VULKANOV

Ta vikend sta si omislila tekmo pri sosedih. Na avstrijskem Štajerskem, natančneje v deželi vulkanov. Vulkanland. In meni se je prav prilegel fotografski izlet v nove kraje.

Pohiteli smo v nedeljsko jutro in ob pol šestih že bili zbrani na skorajda družinskem zajtrku. Manjkal je le Jernej. A naj se čuje še tako zgodaj sploh ni. Ob petih je zunaj že krepko jutro in tudi ptički že takooo veselo pojejo.

Kakšna razlika se opazi že takoj po prihodu čez mejo. Vse hiše so tako urejene, da kar vabijo poglede. In njihova okolica! Na oknih so obvezno rožice. Grmički skladni in pedantno obrezani, da se o travi ne pogovarjamo.

Parkirni prostor za tekmovalce je bil urejen na skrbno pokošenem travniku.

Tekma je bila organizirana v maaajhnem kraju. Imajo še manjše jezero (že skoraj ribnik), okoli katerega je urejeno prelepo kopališče.

Jezero je tako majhno, da je za razdaljo 750 m bilo potrebno preplavati dva in pol kroga. Kroge označujejo boje. Ta je rdeča, v odzadju se vidi modra.

Zaradi nizkih temperatur vode, je bilo dovoljeno plavati v neoprenskih oblekah. Ja, kar težko gre gor tale stvar.

...pogumen skok v hladno vodo.

Že se bliža štart.

Najboljši so se razporedili v prvi liniji.

Start. Množica se je pognala v vodo. Včasih plavajo kar en po drugem, preden si pridobi vsak svojo pozicijo.

Potrebno je pohiteti iz vode, se sleči, dati čelado na glavo, zgrabiti kolo in teči do izhoda menjalnega prostora, kjer je dovoljeno povzpeti se na kolo.

Tokrat nam vreme ni bilo preveč naklonjeno. Vlilo se je takoj, ko so tekmovalci zajahali svoje jeklene konjičke. Ni fajn kolesariti v dežju. Zraven tega, da je nevarno, si fajn pošprican in tudi vidiš bolj malo. Sama se en fajn hladen tuš doživela prejšnji dan, ko me je po 65 prevoženih kilometrih, tik pred domom fajn spralo in me spremenilo v premočeno in blatno pujso.

Proga za tek je bila bojda divja. Fejst gor in fejst dol.

Kljub težkim pogojem in zahtevni progi pa zadovoljstva ni manjkalo.

Še zadnji posnetek iz avta in domov.