Z DOMAČIMI VRTNINAMI

Ej, kako je fajn, ko pridirjaš domov, se na hitro preoblečeš v tekaška oblačila in že te več ni. Za tabo ostane le prašna sled. Tečeš in tečeš, dihaš sveži zrak, uživaš ob prijetnem božanju jesenskega sončka, v glavi pa ti kljuva: "Kaj boš skuhala? Kaj pri milem bogu boš danes skuhala?"

Napenjaš možgane in razmišljaš, a ko ni dan za ideje, pač ni. In tudi idej ni. In naenkrat si doma. Minil je tek, ideje pa še kar od nikoder. Pa skočiš na dvorišče, mimo vrta in glej! Le zakaj sem si belila glavo in kravžlala možgane, če pa se današnji meni ponuja kar sam. Na domačem vrtu. En takšen velik ohrovt, iz katerega nastane slastna mesna pita.



OHROVTOVA MESNA PITA

Sestavine:
1 čebula
ohrovt
2 stroka česna
50 dag mletega mesa
1 jajce
olje
sol, poper in ostale začimbe
...............................................................................

Čebulo očistim, jo narežem in malo olja prepražim. Medtem ko se čebula praži operem ohrovt in ga narežem na rezance. Prav tako na drobno narežem dva stroka česna.

 V skledo zamešam mleto meso, narezan ohrovt, prepraženo čebulo, jajce, česen in začimbe.

 Sestavine fajn premešam

 ter jih vsipam v manjši pekač.

 Maso enakomerno poravnam po pekaču. Pečem približno eno uro na 200 stopinjah.

 10 minut pred koncem peke mesno pito okrasim s kislo smetano, ter do konca spečem.

 Pito narežem na kose in postrežem.

NJAMI!

IZKORISTITE SONČNE DNI

Ne pomnim septembra, ki bi bil tako topel kot letošnji. Prav tako se ne spomnim, da bi konec septembra tekala v kratkih hlačah in majici brez rokavov. Pa ne samo brez rokavov, temveč v tisti top majici brez rokavov. O ja, spomnim pa se, kako smo že konec avgusta oblekili dolge hlače in jopice in kako smo v začetku septembra pričeli s kurilno sezono.

In fajn je tako. Naj le bo dolgo, dolgo lepo vreme in predvsem toplo. Ker,.... nimam dolgih tekaških hlač. Ja, točno tako. Ker sem jih v trenutku lastne ponorelosti in zmedenosi zgubila. Pozabila nekje. Skratka, ni jih več. In ker hočem nove - takšne točno določene (v bistvu takšne kot so bile stare). In ker takšnih do sedaj še nisem našla, jih najverjetneje še nekaj časa ne bom imela. Bom pa tekla v kratkih, kaj me briga.

Zato vam pravim. Spravite se ven. Na sprehod, na kolo ali na tek. Na sveži zrak, v popoldansko sonce. Če si le malo organiziran se da iztisniti vsaj dve urici prijetnega popoldanskega sončnega objema. Se splača.

NE ZAMUDITE ŠESTE!

Jutri nas na policah čaka že šesta številka revije Tek plus. NE ZAMUDITE!

Tokrat je na naslovnici fotografija iz domače tekme v Mozirskem gaju. Mogoče se prepoznate!

NAVADA ALI RAZVADA

Le kje sem si pred dvema letoma mislila, da me bo tale manija pečenja kruha tako dolgo držala. Sedaj je postala že navada ali celo razvada. Redna. Brez nje več ne gre. Če pa je domač tooooliko boljši od kupljenega.

Tudi če je bel. Nič posebnega. Vzameš belo moko, dodaš kvas, vodo in sol in spečeš kruh. A če dodaš malo domišljije, nastaneko takšne fine rolice:

BELE ROLICE

Sestavine:
70 dag bele moke
kocka kvasa
1 žlička soli
1 žlička sladkorja
1 žlička olja
1 dcl mleka
2 dcl tople vode
...............................................................

Iz navedenih sestavin zamesim testo, ga pokrijem s kuhinjsko krpo in pustim kakšno uro, da "kipne". Nato ga ponovno premesim. Ročno. In to krepko.

Testo razrežem na manjše enote, ter vsako posebej razvaljam.

Ter zvijem v rolico.

Rolice položim na pekač obložen s peki papirjem.

Pečem približno eno uro na 200 stopinjah. Aja. Pekač postavim v segreto pečico.

Slaaaastno!

NEDELJSKO POSLADKANJE

Panna cota ali po naše smetanova strjenka je res ena fajn sladica. Osvežilna, hitro gotova in izvedljiva v različnih variantah. Danes smo si privoščili čokoladno.

ČOKOLADNA PANNA COTA

Sestavine:
250 ml sladke smetane
1 dcl mleka
zavitek želatine v lističih
malo vode
1 žlici sladkorja
malo vanilijeve arome
50 g čokolade v prahu
1 breskev

..............................................................

Želatino namočim za dobrih  minut. Medtem pripravim ostale sestavine:

Sladko smetano zamešam z mlekom in sladkorjem, dodam vanilijevo aromo, ter segrejem, a ne zavrejem.

Dodam namočene lističe želatine in fajn premešam, da se želatina ratopi. Primešam čokolado, počakam da se raztopi, ter odstavim iz ognja.

Zmes natočim v steklene kozarčke in postavim za par ur v hladilnik.

Okrasim s svežim, na kocke narezanim sadjem. Uporabila sem breskev, a tudi drugo sadje se odlično poda k tej hladni čokoladni sladici.

ZA LEPO JESEN

Da bo jesen lepa. Kako je fajn, ko nastane nekaj lepega. Ko se že prej vedel, da bi moralo biti lepo, a ko je nastalo je še lepše.

LOGISTIKA

Kako izgleda popoldan sredi tedna, ko ima mati dolgi tek, otroci trening v Mariboru, ata pa mora poskrbeti, da vse štima in da smo na koncu vsi na svojem mestu.

16:00 - mati parkira avto pred Tušem v Slovenski Bistrici, se preobleče v tekaška oblačila in jo mahne proti domu.

Med tem časom ata doma naloži v svoj avto kolo in otroke in jih "skipa" na ustrezni lokaciji. Sam se zavihti na kolo, naredi rundo, vmes namerno sreča mati, da ji ponudi pijačo, ter rundo zaključi v Slovenski Bistrici.

Pospravi kolo v avto in se z njim odpelje v Maribor. Mati med tem časom še vedno teče. V Mariboru ata menja avto, ...zakaj?, zato, ker ko je v materinem kolo lahko v njem sedita le dve osebi... nabaše otroke in jih zapelje domov.

Doma na brzino nekaj spije, se preobleče v tekaška oblačila in že teče nazaj proti Mariboru. Domov je namreč potrebno spraviti še en avto. Na poti seča mati. Ona ima do doma še dva kilometra, ata pa do Maribora še kakšnih devet.

Ko je družina kompletna je ura devet. Takrat pa se začne dirka po kuhinji.

Moram pa nekaj povedati. Sedaj vem , zakaj nas je Ruth tako vneto navduševala za močvirski hibiskus "Luna". Med tekom sem videla dva primerka. Takoj sem vedela, da je to to. To morate videti! Kakšni cvetovi!!! Ogromni. Sem prepričana, da so premera 15 - 20 cm. In kakšne lepe barve!!
Točno takšnega sem videl, kot je na spodnji sliki.

Pa enega podobnega temu, le da je bil nekoliko bolj bel:

Obe slikici sta sposojeni pri ultra - Ruth.

DOMAČE PIROŠKE V BESEDI IN SLIKI

Kot sem obljubila. V ponedeljek na tisti hladen in deževni dan sem si vzela čas in ponovno spekla domače piroške. Mmmmm, je dišalo. Poglejte kako so nastale:

Najprej sem zamesila testo. No, dve porciji testa. Eno črno in eno belo. Ko sta obe kepi krepko narasli, sem ju ponovno temeljito ročno pregnetla, nato pa pričela z izdelavo. Odrezala sem kos testa in ga med dlanmi povaljala, tako da je nastal en takšeno ogromen svaljek dolžine približno 20 cm.

Nato sem svaljek enostavno zavezala. Kot se veže vrvica.

Takole je izgledalo. Najprej sem eno konec svaljka prepognila preko drugega konca, nato pa sem taledesni konec, ki je zgoraj povlekla pod levim koncem na plano.

In nastal je takpen vozel. Piroška jez temu rečem.

Vezala sem in vezala in piroške sproti postavljala na pladenj.

Najprej črne.

In nato še bele. Ko so bile vse piroške na pladnju, sem vklopila pečico, piroške pokrila s kuhinjsko krpo in počakala, da se je pečica temeljito segrela. Med tem so piroške fajn narasle.

Pekla sem jih približno 45 minut na 200 stopinjah.

Nastal je kar zajeten kup.

OKUSNO BREZ PEČICE

Takšni hladni in deževni dnevi so kot naročeni za ustvarjanje, miganje v kuhinji in pečenje. A tokrat nisem pekla. V bistvu sem le zlagala. Zlagala in zlagala, pa je nastala reees odlična sladica. Poskusite! Ne bo vam žal.

 

LAHKA SLADICA BREZ PEČENJA

250 g Petit Beurre keksov, 4-5 kiselkastih jabolk, 200 g mletih orehov, 100 g sladkorj, 1 vanili sladkor, 1 vanilijev puding, 500 ml mleka, sladka smetana po želji

100 g keksov enakomerno razporedim po dnu pekača velikosti 20 x 30 cm, ter jih rahlo pokapam z mlekom. Kar hladnim.

Jabolke očistim in naribam, dodam sladkor, mlete orehe in preostalih 150 g zmletih keksov. Sestavine zmešam, ter maso enakomerno razporedim preko kekosv v pekaču.

Puding zmešam z dvema žlicama sladkorja in malo mleka. Ostanek mleka zavrejem, ter zavretemu dodam premešani pudingov prah. Kuhan puding prelijem preko jabolčne plasti.

Pekač postavim v hladilnik in počakam, da se sladica ohladi. Hladno razrežem na enakomerne kose, ter jo postrežem.

A smetana? Ja, res je. Osnovni recept predvideva še zadnjo plast, to je plast iz stepene smetane. Torej, kdor ima rad smetano mora dodati še eno plast. Mi imamo raje brez nje, zato ima naša sladica le tri plasti. A je vseeno fuuuul dobra.

ODLIČNA LAHKA, SOČNA IN FAJN OSVEŽILNA SLADICA. PA HITRO JE GOTOVA, KAR JE NAJPOMEMBNEJE.