"Hvala, hvala, saj sem se kar potrudila." sem odgovorila.
Nato pa tišina in čez par sekund:
"A trenerju pa ne boš čestitala, za njegovo "garaško" delo?"
"Jaaa, seveda. Čestitke. Priznam - odlično opravljeno delo. Reees imam tako dober tekaški program, da sama le še malo pomigam in glej - rezultati so že tu (ha, ha)."
A šalo na stran. Res imam fuuul dobrega trenerja - najboljšega. In tek je bil tudi fuuul lep.
Štartali smo v centru Luč, nato nas je tresa vodila po magistralni cesti ene najlepših ledeniških dolin v Sloveniji - Logarske doline. Prvi trije kilometri dokaj ravninskega in precej zavitega dela so bili za uvod, nato je sledilo 11 kilometrov ozke soteske Savinje, kjer se je trasa ves čas počasi vzpenjala. Višinska razlika na 17 kilometrh je bila okrog 250 m.
Na vhodu v Logarsko dolino je bilo do cilja še približno 3 kilometre. Mala malica, si misliš, ko si tam. A se je bilo potrebno kar fajn potrudit. Na začetku se trasa nekoliko spusti in je do zadnjega kilometra pred ciljem dokaj ravninska. V bistvu sem na tem delu kar poletela, a se kilometer pred ciljem prične proga ponovno vzpenjati in do cilja se je bilo potrebno kar potrudit.
Super je bilo. Za tekmo se nisem posebej pripravljala, saj je bila mišljena le kot trening. Danes me namreč čaka še dolgi tek.
Aja, saj res. Kje sva bila?
Odtekla sva zadnjo etapo (17 km) maratona Celje - Logarska dolina s štartom v Lučah.
Ni komentarjev:
Objavite komentar