Nekatere tekačice zaradi vzdržljivostnega treninga zgubijo menstruacijo, kar jih skrbi. Pojav imenujemo amenoreja, povzročijo pa ga lahko stres, bolezen in glede na količino treniranja tudi pičlo prehranjevanje.
Amenoreja
je povezana s premočnim zmanjšanjem telesnega maščevja in je pravzaprav naraven
način preprečevanja, da bi se nezdravo telo razmnoževalo. Športnice, ki so
nagnjene k stresnim zlomom, lahko bolehajo za osteoporozo, ki se jih loti, ko izgubijo
menstruacijo.
Kri
Količina
hemoglobina, ki ga vsebujejo rdeče krvničke in ki iz pljuč prenaša kisik v mišice,
je pri moških
in ženskah različna. Povprečen moški ima okrog 6–7% več rdečih krvničk kot
povprečna ženska, in kar je še pomembneje, moški ima 12–15% več hemoglobina.
Liter
krvi povprečne ženske torej ne more prenašati toliko kisika kot liter krvi
povprečnega moškega. Manj hemoglobina in manj krvi nasploh sta razloga, zakaj
po ženskem telesu potuje manj kisika. Razlike v delovni frekvenci srca moškega
in ženske ni, toda utripni volumen ženskega srca je veliko manjši kot utripni
volumen moškega srca (za okrog 40% manjši), in če upoštevamo še telesno težo, je
minutni volumen (volumen krvi, ki ga srce prečrpa v 1 minuti) ženske okrog 80–90%
manjši od minutnega volumna moškega. Mioglobin iz krvi jemlje kisik, ta pa se
izrablja v celičnih energijskih centralah, ki jih imenujemo mitohondriji. Količina
mioglobina in število mitohondrijev sta pri ženskah manjša in to zmanjšuje sposobnost
ženske za izrabljanje kisika in hkrati s slabšo sposobnostjo za prenašanje
kisika prispeva k razlikam v maksimalni porabi kisika med spoloma.
Mišice
Zaradi
manjše mišične mase so ženske, kar zadeva maksimalno moč, lahko tudi 60 do 80% šibkejše
od moških. Čeprav je mišična masa ženske manjša od mišične mase moškega, pa ima
ženska enako število mišičnih vlaken. Ženske s treningom za moč ne pridobijo
kdove koliko mišične mase, kajti pri njih hipertrofija (rast mišic) ni tako občutna
kot pri moških. To bi lahko bila
prednost pred moškimi, ker je moč mogoče pridobiti tudi brez kopičenja mišične
mase.
Anaerobni
trening in sposobnost za prenašanje mlečne kisline se med spoloma ne
razlikujeta, zato lahko maksimalno moč in hitrostno vzdržljivost treniramo v mešanih
skupinah, ne da bi morali obremenitev načrtovati posebej za moške ali ženske.
Telesna zgradba
Ženske
zaradi drugačne telesne zgradbe navadno tečejo manj gospodarno kot moški, zato
je lahko njihov tek energijsko potratnejši. Povprečna ženska je za 12 cm manjša
od moškega in za približno 12 do 18 kg lažja. Ima tudi okrog 10% več telesnega maščevja,
ki se na žalost največkrat zadržuje na stegnih
in zadnjici. To znižuje telesno težišče in skupaj s širšo medenico, ožjimi
rameni, krajšimi udi glede na celotno telesno višino in z ožanjem stegen proti
kolenom vpliva na tekaško učinkovitost ženske. Vendar so ženske bolj gibljive
od moških in imajo
tudi
boljšo koordinacijo, kar jim v atletskem razvoju zelo pomaga. Pred puberteto se
spola le neznatno razlikujeta v telesnih zmogljivostih. Dekleta pridejo v
puberteto dve do tri leta prej kot fantje in tedaj zaradi naglega povečanja
hormonske dejavnosti začnejo rasti navzgor in v širino. V tem času mora biti
trener z obremenitvami zelo previden. Aerobne sposobnosti se zmanjšajo in povečana
telesna teža tudi ni v skladu z mišično močjo. Dekleta postanejo relativno šibkejša.
Po
puberteti se pokažejo nekatere slabosti, npr.
manj učinkovita zgradba telesa zaradi manj ravnih linij, večji odstotek
telesnega maščevja, manjša mišična masa in manjša maksimalna poraba kisika (VO2max). Zaradi svoje specifičnosti (rojevanje otrok) imajo ženske
širšo medenico in ta “poševnost” (povečan kot med stegnom in kolenom) pogosto
povzroča iksasta kolena. Zaradi tega golen pri teku niha navzven, kar zmanjšuje
učinkovitost teka.