ŽENSKE IN VZDRŽLJIVOSTNI TEK - I.

Ali naj tekačice trenirajo drugače kot tekači ali pa lahko garajo enako trdo?

Svoje čase ni bilo malo ljudi, ki so bili prepričani, da ženske ne morejo trenirati enako trdo kot Moški. V resnici lahko – in morajo – če želijo nastopati v elitni druščini, pa čeprav so telesno  šibkejše kot moški. Očitno ne morejo teči enako hitro ali preteči toliko kot moški, toda časovno in po intenzivnosti naprezanja se z moškimi lahko vedno primerjajo. Kar zadeva vzdržljivostne teke, so ženske v fiziološkem smislu v primerjavi z moškimi za marsikaj prikrajšane. V splošnem pa so bolj prožne in prilagodljive, kajti narava jih je obdarila tudi z nekaterimi lastnostmi, ki jih moški nimajo.

Medtem ko imajo slednji dokaj stalen vsakodnevni fiziološki status, pa so ženske od pubertete naprej v stanju nenehnega spreminjanja, katerega podlaga je mesečni ovulacijski ciklus.

V zadnjih 20 do 30 letih so rezultati žensk v vzdržljivostnih disciplinah močno napredovali predvsem zato, ker imajo danes ženske več priložnosti, da se izrazijo tudi v daljših tekih. Včasih je bilo v nekaterih deželah – ponekod pa je še zdaj – družbeno nesprejemljivo, da bi ženske sploh tekle!

Vzdržljivost in moč

Pri treniranju žensk bi morali več pozornosti posvetiti razvijanju aerobne vzdržljivosti in maksimalne moči, kajti ženske so na teh področjih šibkejše od moških. Nagnjene so k slabokrvnosti in morajo včasih zato jemati dodatke železa in vitamina C. Železo je pomembna sestavina krvi in je nujno za prenašanje kisika in ogljikovega dvokisa po telesu. Pomanjkanje železa zanesljivo poslabša dosežek v vzdržljivostnem teku in slabo je, če čakamo, da je športnica tudi videti slabokrvna – tedaj je že veliko prepozno! Zavedati se moramo, da je lahko železo  sámo popolnoma neučinkovito in da ga morajo dekleta jemati skupaj z vitamini C, B6, B12, folno kislino in cinkom, ki vsi pomagajo, da ga telo sploh lahko vsrkava. Najverjetnejši vzrok pomanjkanja železa je izgubljanje krvi ob menstruaciji.

Oblika in telesne mere

Ženske so, enako kot moški, raščene zelo različno. Ni vedno res, da bi z velikimi boki in stegni ne mogle biti odlične tekačice na srednje in dolge proge.

Približno ustrezno težo za svojo telesno višino lahko ženske izračunajo z indeksom telesne mase (ITM). To je mera količine telesnega maščevja, izračunamo pa jo tako, da telesno maso v kilogramih delimo s kvadratom telesne višine izražene v metrih. Normalen razpon ITM je med 18 in 25. Recimo, da je tekačica visoka 160 cm in da tehta 50 kg. Njen ITM je 50 : 2,56 = 19,5. Tudi smrtnost zaradi različnih bolezni se zviša na obeh straneh lestvice, in sicer pri tistih, katerih indeks je nižji od 20, pretežno zaradi prebavnih in pljučnih bolezni, pri tistih, katerih indeks je višji od 25, pa zaradi srčno-ožilnih bolezni ter bolezni žolčnika in diabetesa. Prekomerno težki so ljudje z indeksom med 25 in 30, debeli z indeksom med 30 in 40 ter bolezensko debeli z indeksom nad 40.

Fiziološke razlike

Strukturno, anatomsko in fiziološko se ženske razlikujejo od moških, zaradi česar so različni tudi njihovi dosežki v vzdržljivostnih disciplinah. Maksimalna moč in aerobna vzdržljivost sta dve taki spremenljivki.

Maksimalna poraba kisika (VO2max) žensk je zaradi njihove manjše rasti in večjega odstotka maščevja seveda nižja od VO2max moških. Vrhunske tekačice se gibljejo med 65 in 75 ml/kg/min, medtem ko elitni tekači porabijo med 75 in 85 ml kisika/kg/ min. Vendar pa VO2max ni vedno dober napovedovalec kondicijske pripravljenosti; poznam podatke o Pauli Radcliffe, ki je imela neko leto nižjo maksimalno porabo kisika kot prejšnja leta, a je dosegala boljše rezultate zato, ker je izboljšala laktatni prag.